Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pedológ1 -a m (ọ̑)
strokovnjak za pedologijo1, mladinoslovec: pedologi in mladinski psihologi
SSKJ²
pedológ2 -a m (ọ̑)
strokovnjak za pedologijo2: pedologi in geologi
SSKJ²
pedologíja1 -e ž (ȋ)
veda o duševnem in telesnem razvoju otrok, mladih ljudi, mladinoslovje: izsledki pedologije
SSKJ²
pedologíja2 -e ž (ȋ)
veda o prsti, tleh: razvoj pedologije; strokovnjak za pedologijo
SSKJ²
pedolóški1 -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pedologe1 ali pedologijo1: pedološki kongres / pedološka problematika; pedološko raziskovanje
SSKJ²
pedolóški2 -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pedologe2 ali pedologijo2: pedološka preiskava zemljišča / pedološka karta / pedološki pogoji
SSKJ²
pedométer -tra m (ẹ́)
priprava za štetje korakov, merilnik korakov: pogledati na pedometer; hoja s pedometrom; štoparica in pedometer
SSKJ²
pédopsihiáter -tra m (ẹ̑-á)
zdravnik specialist za pedopsihiatrijo: pomoč pedopsihiatra / zdravnik specialist pedopsihiater
SSKJ²
pédopsihiatríja -e ž (ẹ̑-ȋ)
veda o duševnem razvoju, duševnih motnjah in duševnih boleznih pri otrocih: študij pedopsihiatrije / napotiti otroka na pedopsihiatrijo oddelek za pedopsihiatrijo
SSKJ²
pédopsihológ -a m (ẹ̑-ọ̑)
strokovnjak za otroško psihologijo: mnenje pedopsihologa
SSKJ²
peeling gl. piling
SSKJ²
péga -e ž (ẹ́)
1. mesto na koži, ki ima temnejšo barvo kot ostala površina: pege na obrazu, po rokah / imeti pege / sončne pege / svetle pege na steni lise; ekspr. modre pege neba deli, kosi / siva pega mesto, področje, ki je, ostaja neopaženo, zunaj dosega kake dejavnosti
2. nav. ekspr. kar dela kaj moralno, nravno slabše: biti brez peg; pege v njenem značaju
// napaka: očistiti jezik peg
♦ anat. rumena pega za svetlobo najbolj občutljivo mesto mrežnice; slepa pega za svetlobo neobčutljivo mesto mrežnice; astron. sončne pege temne tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi zmanjšanega sevanja; biol. (rdeča) očesna pega organ enoceličarjev za sprejemanje svetlobnih dražljajev; med. mrtvaška pega mrliška lisa; nosečnostne pege
SSKJ²
pégam -a m (ẹ̑)
zool. ptica s perjanico na glavi, ki živi na severu in prihaja v hudih zimah tudi v naše kraje, Bombycilla garrulus: pegami in krekovti
SSKJ²
pégast -a -o prid. (ẹ́)
ki ima pege: pegast obraz; biti pegast po obrazu, rokah / pegasta deklica
// lisast: perje je rjavo in temno pegasto
♦ bot. pegasti kačnik rastlina vlažnih, senčnatih krajev s socvetjem, ki ga obdaja zelenkast, belkast ali rdečkast tulec, Arum maculatum; pegasta mušnica strupena lističasta goba s sivo rjavim klobukom, prekritim z belimi pikami, Amanita pantherina; med. pegasti tifus pegavica
SSKJ²
pegát -a m (ȃ)
zool. kokoši podobna domača ptica z grahastim perjem, Numida meleagris: oglašanje pegata
SSKJ²
pegátka -e ž (ȃ)
kokoši podobna domača ptica z grahastim perjem: gojiti pegatke; jata pegatk
♦ zool. pegatke kokoši podobne ptice z golo glavo in zelo povešenim repom, Numididae
SSKJ²
pégav -a -o prid. (ẹ́)
ki ima pege: po obrazu je pegav; pegava roka / pegav človek
♦ med. pegavi tifus pegavica
SSKJ²
pégavec -vca m (ẹ́)
1. nav. ekspr. pegast človek: zoprn mi je ta pegavec
2. zastar. pegavica: oboleti za pegavcem
SSKJ²
pégavica -e ž (ẹ́)
med. bolezen z visoko vročino, glavobolom in izpuščaji, ki jo prenašajo uši: prenašati pegavico; zboleti za pegavico
SSKJ²
pégavičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na pegavico: pegavični bolniki / pegavični izpuščaj
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pégavka -e ž (ẹ́)
nav. ekspr. pegasta ženska: zmerjali so jo s pegavko
♦ zool. morski polž, katerega hišica ima na beli podlagi črne kvadratke, Monodonta turbinata
SSKJ²
pégavost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost pegavega: pegavost obraza
♦ agr. listna pegavost bolezen rastline, pri kateri tkivo listov na nekaterih mestih odmira in izgublja naravno barvo; pegavost fižola, sadja; les. modra pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti borovine
SSKJ²
pégaz -a m (ẹ̑)
krilat konj kot simbol pesništva: slika pegaza
● ekspr. zajahati pegaza začeti pesniti
SSKJ²
pégica -e ž (ẹ́)
manjšalnica od pega: imela je nekaj pegic okrog nosu / črne pegice po perju / nobene pegice ni v njegovem življenju
SSKJ²
pegmatít -a m (ȋ)
petr. debelozrnata magmatska kamnina:
SSKJ²
pehálen -lna -o [pəhalən] prid. (ȃ)
strojn., v zvezi pehalni stroj stroj za obdelovanje kovine s kratkim gibom:
SSKJ²
pehálo -a [pəhalo] s (á)
1. agr. priprava za odstranjevanje gnoja iz hleva: gnojne vile in pehala
2. strojn. gibljivi del obdelovalnega stroja za rezanje s kratkim gibom:
SSKJ²
péhanje1 -a s (ẹ̑)
glagolnik od pehati, utrujati: pehanje v hrib / pehanje za denarjem
SSKJ²
pehánje2 -a [pəhanje] s (ȃ)
glagolnik od pehati, suvati: vsiljivca so s pehanjem spravili skozi vrata / pehanje v gneči / pehanje za boljši kos kruha; pehanje za denarjem
SSKJ²
pêhar -árja stil. -ára m (é á)
navadno okrogla posoda, pletena iz slame: plesti peharje; dati testo v pehar / nabrati pehar hrušk
SSKJ²
pehárček in pêharček -čka m (á; é)
manjšalnica od pehar: v roki je držala peharček žita za kokoši
SSKJ²
peháriti -im nedov. (á ȃ)
ekspr. goljufati, varati: pri prodajanju je peharil ljudi / mene ne boš peharil
SSKJ²
péhati1 -am nedov. (ẹ̑)
utrujati, gnati: konja je pehal, da je bil ves penast / pot ga je pehala; zaradi strmine se je zelo pehal
    péhati se ekspr.
    truditi se, prizadevati si: noč in dan se je pehal in potil
SSKJ²
peháti2 -ám [pəhati] nedov. (á ȃ) nav. ekspr.
1. s silo, z močnimi sunki spravljati kam: vsiljivce so pehali iz dvorane; brezobzirno so ga pehali vstran / pehati drva, les po drčah spravljati, spuščati / ženska je pehala pred seboj voziček potiskala, rinila
// s silo, z močnimi sunki povzročati premike, premikanje: od vseh strani ga stiskajo in pehajo; brezoseb. ko se je vlak premaknil, ga je pehalo sem ter tja
// udarjati, suvati: premagance so tepli in pehali
2. delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje: pehati koga v nesrečo; ta misel me peha v obup; pehati državo v vojno
    peháti se 
    1. s prislovnim določilom suvaje se premikati skozi množico ljudi: mimo njega so se pehali ljudje s kovčki in košarami; pehati se k izhodu; pehati se v gneči / pehati se po snegu v hrib
    2. truditi se, prizadevati si: noč in dan se peha; pehati se za denar, oblast; pehati se za bogastvom; kaj se tako pehaš z delom; peha se ko črna živina zelo, hudo / zagrenjen se peha skozi življenje
    3. nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku izdihavati zrak, pline iz želodca zaradi krčev v trebušni votlini: peha se mu; po vinu se mu peha / čebula se mu je pehala / iz želodca se mu je pehalo
    peháje :
    vpil je, pehaje ga z roko
    pehán -a -o:
    bil je pehan od hiše do hiše
SSKJ²
péhlevi -ja m (ẹ̑)
jezikosl. narečje perzijščine od 3. stoletja pred našim štetjem do 10. stoletja našega štetja: pesem v pehleviju
SSKJ²
pehniti ipd. gl. pahniti ipd.
SSKJ²
pehôta -e ž (ó)
rod kopenske vojske, katerega vojaki se bojujejo peš ali iz oklepnih vozil: pehota in konjenica / služiti vojaški rok pri pehoti
♦ voj. mehanizirana pehota ki se prevaža z oklepnimi vozili, bojuje pa se peš ob podpori ognja iz oklepnih vozil; mornariška pehota ki se prevaža z ladjami, bojuje pa se na kopnem; motorizirana pehota ki se prevaža s kamioni, bojuje pa se peš
SSKJ²
pehôten -tna -o prid. (ó)
nanašajoč se na pehoto: pehotni napad; pehotno orožje / pehotni polk; pehotne enote / pehotni častnik
SSKJ²
péhtra -e ž (ẹ̑)
etn., po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke: jaga baba in pehtra
SSKJ²
péhtra bába péhtre bábe ž (ẹ̑, á)
etn., po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke: preganjati pehtro babo / dvojnost pehtre babe
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
péhtran -a m (ẹ́)
začimbna rastlina s suličastimi listi in drobnimi belkastimi cveti v koških: gojiti pehtran / posuti s sesekljanim pehtranom s sesekljanimi pehtranovimi listi
SSKJ²
péhtranka -e ž (ẹ̑)
potica z nadevom iz skute in pehtrana: speči pehtranko; domača pehtranka; orehova potica, ocvirkovka in pehtranka
SSKJ²
péhtranov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na pehtran: pehtranov list / pehtranova aroma / pehtranovi štruklji; pehtranova potica z nadevom iz skute in pehtrana
SSKJ²
péhtranovka -e ž (ẹ̑)
pehtranova potica: speči pehtranovko
SSKJ²
pêjca -e ž (ȇ)
nar. primorsko jama, votlina: umakniti se v pejco
SSKJ²
pèjd pèjte medm. (ȅ)
pog. pojdi: pejd, greva; pejmo, pejmo, treba je končati / pejte no, saj ne boste umrli
SSKJ²
pejoratíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. slabšalen: pogosto uporablja pejorativne izraze; pejorativna oznaka / pejorativni pomen besede
SSKJ²
pejsáž -a m (ȃ)
1. knjiž. manjše ali večje ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenost; pokrajina: opisovati pejsaž; večerni, zimski pejsaž / ureditev pejsaža ob cesti
2. um. slika, na kateri je upodobljena pokrajina; krajina2: razstava pejsažev
3. publ. opisovanje pokrajine: ta pisatelj je mojster pejsaža
SSKJ²
pejsážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pejsaž: pejsažna izrazitost / pejsažni okvir mesta / pejsažna študija / pejsažni arhitekt strokovnjak za oblikovanje narave
SSKJ²
pejsažíst -a m (ȋ)
1. um. slikar, ki upodablja pokrajino; krajinar: znameniti pejsažisti
2. publ. kdor opisuje pokrajino: eden izmed najboljših pejsažistov naše književnosti
SSKJ²
pék1 -a m (ẹ̄)
kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, pečenjem kruha, peciva: izučiti se za peka; bil je dober pek
SSKJ²
pèk2 medm. (ȅ)
posnema odsekan glas pri hoji, udarcu: pek, pek, udarjajo krogle v zemljo; po hodniku odmevajo visoke pete: pek, pek, pek
SSKJ²
péka -e ž (ẹ́)
1. glagolnik od peči: obračati meso med peko; peka kruha, peciva; za peko pripravljena kokoš / peka na žaru / danes imamo peko (kruha) / nesti kruh v peko
2. kar se naenkrat (s)peče: pošla je že vsa peka; moke je še za tri peke
SSKJ²
pekáč -a m (á)
1. nizka posoda navadno pravokotne oblike za pečenje: namazati pekač; dati testo v pekač; speči v pekaču / pekač za potico / električni pekač električna priprava z dvema grelnima ploščama za pečenje
2. naprava za lasersko zapisovanje podatkov na zgoščenko, devede; zapisovalnik: vgraditi, zamenjati pekač; računalnik s pekačem
SSKJ²
pekáča -e ž (á)
knjiž. pekač: dati pekačo v pečico; speči piščanca v pekači
SSKJ²
pekári -ja m (ȃ)
zool. južnoameriška, svinji podobna žival, Tayassu tajacu: čreda pekarijev
SSKJ²
pekaríja -e ž (ȋ)
pekarna: zmogljivost pekarije / kupovati kruh v pekariji
SSKJ²
pekárna -e ž (ȃ)
obrat za izdelovanje, pečenje kruha, peciva: delati v pekarni; zmogljivost pekarne / rekonstrukcija pekarne / avtomatska pekarna v kateri se pripravlja in peče kruh v avtomatiziranih napravah; industrijska pekarna v kateri se izdeluje kruh industrijsko; parna pekarna v kateri pečejo kruh v parnih pečeh
// prodajalna kruha, peciva: kupiti kruh v pekarni; prodajalka v pekarni
SSKJ²
pekárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na pekarstvo: pekarski izdelki / pekarski stroji; pekarska peč / pekarska industrija, obrt; pekarsko podjetje / pekarski delavci / pekarski tehnik
SSKJ²
pekárstvo -a s (ȃ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem, pečenjem kruha, peciva: uporaba mleka v pekarstvu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pekèl -klà in pèkel -kla [pəkəu̯] m (ə̏ ȁ; ə̀)
1. v krščanstvu kraj, kjer trpijo pogubljeni: pekel, vice in nebesa / priti v pekel; goreti v peklu
2. ekspr. veliko trpljenje, bolečina, grozota: njeno življenje se je spremenilo v pekel; knjiga o taboriščnem peklu / v povedni rabi: doma je bil pekel; med bombardiranjem je nastal pravi pekel / z oslabljenim pomenom: pekel dvomov, ljubosumnosti; pekel vojne
● ekspr. delati komu pekel povzročati mu veliko trpljenje, bolečine; knjiž., ekspr. v ognjenem peklu je izgubilo življenje deset ljudi v ognju, požaru; bilo je kot v peklu zelo vroče; zelo hudo
♦ rel. posmrtno trpljenje pogubljenih
SSKJ²
pekèt -éta m (ȅ ẹ́)
peketanje: zaslišati konjski peket / peket konjskih kopit
SSKJ²
peketánje -a s (ȃ)
glagolnik od peketati: slišal je peketanje konja / peketanje konjskih kopit
SSKJ²
peketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
slišno udarjati s kopiti ob tla: konj je nemirno peketal na dvorišču; pren., ekspr. dežne kaplje peketajo po asfaltu
// peketaje se premikati: konji so peketali po cesti / jezdeci peketajo skozi vas
● ekspr. ves teden je peketal po mestu in iskal službo hodil
    peketáje :
    konj je peketaje zdirjal čez dvorišče
SSKJ²
pékete medm. (ẹ̑)
posnema glas pri udarjanju kopit ob tla: pekete, pekete, so se bližali jezdeci
SSKJ²
péki -- v prid. rabi (ẹ̑) v zvezi peki papir
papir, ki se pri pečenju položi v pekač kot podlaga proti sprijemanju: pekač je obložila s peki papirjem in nanj položila piškote; plast peki papirja
SSKJ²
pekinčan gl. pekinžan
SSKJ²
pékinški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Peking: pekinška industrija / pekinški pes pritlikav hišni pes s kratkim gobcem, visečimi uhlji, bujno, dolgo dlako in k hrbtu zavihanim košatim repom
♦ antr. pekinški človek človek iz srednjega pleistocena, katerega okostje je bilo najdeno v bližini Pekinga
SSKJ²
pekinžán tudi pekinčán -a m (ȃ)
pritlikav hišni pes s kratkim gobcem, visečimi uhlji, bujno, dolgo dlako in k hrbtu zavihanim košatim repom: sprehajati pekinžana; pudelj in pekinžan
SSKJ²
peklán -a -o prid. (á)
gastr., v zvezi peklani jezik kuhan, mariniran jezik:
SSKJ²
peklén -a -o [pəklen] prid. (ẹ̄)
knjiž. peklenski: pekleni ogenj / pekleno veselje
SSKJ²
peklénski -a -o [pəklenski] prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na pekel: peklenska kazen / peklenski ogenj; peklensko žrelo / peklenski duh hudič
2. ekspr. hudoben, zloben: peklenski človek / peklenski načrt
3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: peklenski mraz je zunaj; peklenski trušč; prestajati peklenske muke; peklenska vročina
● star. peklenski kamen kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa; lapis; peklenski stroj z razstrelivom napolnjen predmet, ki eksplodira ob določenem času; star. peklensko brezno pekel
    peklénsko prisl.:
    peklensko jo je bolelo; podrtija je peklensko gorela; peklensko hudoben človek
SSKJ²
peklénščak in peklenščák -a [pəklenščak] m (ẹ̄; á)
star. hudič: podoba peklenščaka
SSKJ²
peklénšček -čka [pəklenščək] m (ẹ̄)
ekspr. hudič: podoba peklenščka
// hudoben, zloben človek: bil je pravi peklenšček
SSKJ²
peklíti -ím [tudi pəkliti] nedov., pêkli tudi peklì in pèkli (ī í)
ekspr. povzročati zelo veliko duševno neugodje, trpljenje: njegova brezbrižnost jo pekli; peklila ga je misel, da ni izpolnil obljube; pekli ga, da ga nihče ne ceni; pekli se zaradi sinove neubogljivosti
● ekspr. še zmeraj ga pekli žeja še zmeraj je žejen; ekspr. po tej hrani ga pekli v želodcu peče, žge
    peklíti se 
    zelo se truditi, si prizadevati: sam se pekli in ubija, da bi preživel družino
SSKJ²
peklò -à in pèklo -a s (ȍ ȁ; ə̀)
star. pekel: peklo in nebesa / priti v peklo / peklo boja / peklo imajo v hiši
SSKJ²
pékmez -a m (ẹ̑)
gastr. gosto kuhane slive s sladkorjem:
SSKJ²
pekočína -e ž (í)
knjiž. pekoča bolečina: čutiti pekočino; mazilo je omililo pekočino / tolažba mu je omilila pekočino v prsih
● star. sonce se je večkrat skrilo, zato pekočina ni bila posebno močna sončna pripeka; knjiž. rad pije pekočine žgane pijače
SSKJ²
pekoríno in pecorino -a [pekoríno] m (ȋ)
gastr. trdi polnomastni sir iz ovčjega mleka: na testenine naribamo parmezan ali pekorino
SSKJ²
pékovka -e ž (ẹ̄)
1. ženska, ki se poklicno ukvarja z izdelovanjem, pečenjem kruha, peciva: bila je dobra pekovka
2. star. pekova žena: mesarica in pekovka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pékovski -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na peke: pekovska košara / pekovska stroka / pekovski vajenec
♦ obrt. pekovski kruh kruh, izdelan obrtniško ali industrijsko v pekarni; teh. pekovska linija
SSKJ²
pékrčan -a m (ẹ̑)
vino iz okolice Peker pri Mariboru: sod pekrčana
SSKJ²
pektín -a m (ȋ)
kem. lepljiva organska snov, ki jo vsebujejo mehki in mesnati deli rastlin: pektin v jabolkih; vloga pektina pri izdelovanju marmelade
SSKJ²
pektínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pektin: pektinski ekstrakt / pektinske snovi
SSKJ²
pékva -e ž (ẹ̑)
nar. belokranjsko posoda, zlasti lončena, pod katero se na ognjišču pečejo kruh, mesne jedi: peči pod pekvo
SSKJ²
pelágičen -čna -o prid. (á)
biol. nanašajoč se na življenje v morski ali jezerski vodi brez stika z dnom: pelagični organizmi; pelagične alge; pelagične ribe
SSKJ²
pélagra in pelágra -e ž (ẹ̑; ȃ)
med. bolezen zaradi pomanjkanja vitamina B2: zboleti za pelagro
SSKJ²
pelargónija -e ž (ọ́)
lončna rastlina z navadno rdečimi cveti v velikih kobulih: gojiti nageljne in pelargonije; okna s pelargonijami
♦ vrtn. angleška pelargonija z velikimi živobarvnimi temno lisastimi cveti v kobulih, Pelargonium domesticum; pasasta pelargonija z navadno rjavo progastimi dišečimi listi in raznobarvnimi cveti v kobulih, Pelargonium hortorum; viseča pelargonija bršljanu podobna lončna rastlina z živobarvnimi cveti; bršljanka
SSKJ²
pelát -a m (ȃ) nav. mn.
paradižnik z mesnatimi podolgovatimi plodovi z zelo malo semeni: gojiti pelate; seme pelatov
// olupljeni plodovi takega paradižnika, vloženi v lastnem soku: narezani, sesekljani pelati; pločevinka pelatov / dodamo pelate in belo vino ter začinimo s sredozemskimi začimbami
SSKJ²
pêle-mêle -a in -- [pêl-mêl] m (ȇ-ȇ)
knjiž., ekspr. mešanica, zmes: na odru smo videli stilni pêle-mêle; v prid. rabi: glasbeni pêle-mêle program
SSKJ²
pelerína -e ž (ȋ)
1. vrhnje oblačilo brez rokavov, ki pokriva zgornji in spodnji del telesa: nositi pelerino; ogrniti se s pelerino; pelerina s kapuco; plašč in pelerina
// temu podobno oblačilo za zaščito pred dežjem: kupiti otroku pelerino; brez dežnika ali pelerine ne moreš ven
2. obl. širokemu ovratniku podoben del oblačila, navadno plašča: plašč s pelerino in širokimi rokavi
SSKJ²
pelerínica -e ž (ȋ)
manjšalnica od pelerina: obleči si pelerinico / plašč s krzneno pelerinico
SSKJ²
pelét -a m (ẹ̑) nav. mn.
1. kratka paličica ali kroglica iz stisnjenega odpadnega lesnega materiala, slame, ki se uporablja za ogrevanje: lesni peleti; tovarna peletov
2. v kroglico oblikovana drobno zmleta snov, ki se uporablja zlasti za krmljenje, gnojenje: organsko gnojilo v obliki peletov
SSKJ²
peléta -e ž (ẹ̑) nav. mn.
1. kratka paličica ali kroglica iz stisnjenega odpadnega lesnega materiala, slame, ki se uporablja za ogrevanje: izdelava pelet; tovarna pelet
2. v kroglico oblikovana drobno zmleta snov, ki se uporablja zlasti za krmljenje, gnojenje: organsko gnojilo v obliki pelet
SSKJ²
peletírati -am nedov. in dov. (ȋ)
stiskati, oblikovati v pelete: peletirati slamo, žagovino
    peletíran -a -o:
    peletirana hrana, krma; peletirana semena; peletirano gnojilo
SSKJ²
pelíha -e ž (í)
zastar. pega, lisa1: obraz z rdečkastimi pelihami in bradavicami
SSKJ²
pelikán in pélikan -a m (ȃ; ẹ̑)
velika vodna ptica z dolgim kljunom in kožnato vrečo pod njim: pelikani in čaplje
SSKJ²
pêlin -ína m (é í)
1. zdravilna rastlina s svetlo sivimi listi grenkega okusa: na vrtu gojijo pelin in tudi žajbelj; dati, namočiti vršiček pelina v vino; grenek kot pelin
2. ekspr. kar je neprijetno, neugodno: v življenju je okusil veliko pelina; ne bi rad vlival pelina v njegovo veselje / njegove besede so pelin / z oslabljenim pomenom pelin bridkega spomina
SSKJ²
pelínast -a -o prid.(í)
po okusu podoben pelinu: pelinast sok / pelinast okus
    pelínasto prisl.:
    pelinasto grenek okus
SSKJ²
pelínkovec -vca m (í)
žganje z okusom po pelinu: piti pelinkovec; steklenica pelinkovca; janeževec in pelinkovec
// pelinovec
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pelínov -a -o prid. (í)
nanašajoč se na pelin: pelinov grm / pelinov čaj; pelinovo vino
SSKJ²
pelínovec -vca m (í)
vino, v katerem je namočen pelin, navadno pripravljeno doma: piti, pripraviti pelinovec
// pelinkovec: požirek pelinovca
SSKJ²
pelír -ja m (ī)
papir. tanek, sorazmerno trd brezlesni papir za finejše tiskovine in kopije: vstaviti v stroj dva pelirja; v prid. rabi: pelir papir
SSKJ²
pelískati -am nedov. (ī)
nar. udarjati, tolči: dež je kar naprej lil in peliskal po okenskih šipah / peliskati z roko po čem
SSKJ²
peljáj -a m (ȃ)
nar. kar se enkrat prepelje na vozu: peljaj listja, peska / sena je bilo za dva peljaja
● knjiž. vse svoje stvari je prepeljal v treh peljajih s tremi prevozi, vožnjami
SSKJ²
peljáti péljem tudi -ám nedov., pêlji peljíte; pêljal (á ẹ̄, ȃ)
1. s prevoznim sredstvom spravljati kam: peljati drva, pohištvo, seno; peljati sadje na trg, žito v mlin; peljati koga v mesto; peljati na avtomobilu, vozu, v samokolnici; z brodom so jih peljali čez reko / avtobus nas je peljal z letališča / ladja lahko pelje veliko tovora
2. delati, povzročati, da se prevozno sredstvo premika: peljati voz; peljati skozi križišče, v koloni, za drugimi; peljati naprej / peljati avtomobil k mehaniku
3. premikati se v določeno smer: avtobus je peljal z železniške postaje proti središču mesta / letalo pelje na tej progi dvakrat tedensko leti
4. kot spremljevalec, vodnik delati, da kdo kam gre: peljati koga na izlet, ples, sprehod, v gledališče; vodič jih je peljal po mestu; peljati goste noter / peljati koga pod roko / peljati konja za uzdo
// delati, da kdo pride pod nadzorstvom na določeno mesto: peljati koga na morišče, v zapor / peljati živino napajat
5. biti v določenem prostoru in imeti določeno smer: cesta pelje mimo vasi; železnica pelje do mesta / lestev pelje na podstrešje; vrata, ki peljejo v klet / čez reko pelje nov most je
// omogočati, da kdo
a) kam pride: kolovozna pot (nas) pelje do planinske koče / kot vljudnostna fraza kam vas pelje pot
b) kaj spozna, se s čim seznani: avtor pelje bralca skozi procese gospodarskih gibanj / sledovi znanstvenega raziskovanja nas peljejo daleč nazaj
● pog. vprašal je, kdaj pelje njegov avtobus kdaj ima odhod; star. povej, kam te srce pelje kam želiš iti; koga, česa si želiš; ekspr. tako ravnanje, to nikamor ne pelje izraža odklonilen odnos; publ. uporaba umetnih gnojil pelje v uničevanje zalog pitne vode ima za posledico; zastar. peljati vojsko vojskovati se; zastar. peljati mirno življenje mirno živeti; star. peljati dekle pred oltar poročiti se z njo
    peljáti se 
    premikati se s prevoznim sredstvom: peljati se do končne postaje; peljati se na izlet, v mesto; peljati se na vozu; peljati se po glavni cesti; peljati se z vlakom; peljati se mimo; peljati se v diru, z veliko hitrostjo; pog. peljiva do prve bencinske črpalke
    ●     ekspr. orel se je peljal proti goram letel z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili
    pelján -a -o:
    peljan tovor
SSKJ²
pêlod -óda m (é ọ́)
bot. več pelodnih zrn, pelodna zrna: čebela nabira pelod; pelod v zrelih prašnikih
SSKJ²
pelóden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pelod: pelodna celica / pelodni mešiček dolg, ozek mešiček, ki po oprašitvi požene iz pelodnega zrna do semenske zasnove; pelodna vrečica del prašnika, v katerem nastaja pelod; pelodno zrno tros pri semenovkah, v katerem nastaneta moški spolni celici
SSKJ²
pelóta -e ž (ọ̑)
šport. športna igra, pri kateri se udarja žoga proti steni, od katere se odbija v polje: igrišče za peloto
SSKJ²
Péltonov -a -o prid. (ẹ̑)
strojn., v zvezi Peltonova turbina in peltonova turbina vodna turbina za velike padce in majhne količine vode:
SSKJ²
pémikan -a m (ẹ̑)
pri severnoameriških Indijancih na soncu posušeno bivolje meso: jesti pemikan
SSKJ²
pémski -a -o prid. (ẹ̑)
zastar. češki: pemska dežela
SSKJ²
péna -e ž (ẹ́)
1. mehurčkasta zmes tekočine in plina, navadno zraka: na mleku se delajo pene; pri kuhanju nastajajo pene; pobirati pene s tekočine; morske pene / kozarec piva z debelo peno
// taka zmes, narejena iz mila: razmazati (milno) peno po obrazu / pena za britje
2. slina na ustih, nastala zlasti zaradi jeze, bolezni: na ustih so se mu pokazale pene; ekspr. razjezil se je do pen / volu so iz gobca visele pene
3. gastr. jed, navadno sladka, pripravljena s stepanjem: preliv s čokoladno peno; vanilijeva, vinska pena
4. teh. strjena snov s številnimi plinskimi mehurčki: izdelek iz pene / plastična pena
5. teh. zmes vode in penilnega sredstva, ki razpršena prekrije goreč predmet, prepreči dostop zraka in povzroči ohlajanje: gasiti s peno / kemična, vodna pena / pena za gašenje
● ekspr. ti si zanj le pena nepomemben; ekspr. vse to je dim in pena nepomembna stvar, nič; star. pene tiščati imeti pene na ustih, zlasti ob bolezni; knjiž. morska pena rudnina magnezijev silikat s hidroksilno skupino; stiva; star. zlata pena zelo tanek list zlata za zlatenje nekovinskih predmetov
♦ kozm. pena trdna ali tekoča snov, ki so ji primešani drobni plinasti, navadno zračni mehurčki; mont. flotiranje s peno bogatenje, ki izkorišča površinske napetosti na meji med trdnimi delci, tekočino in plinom
SSKJ²
penále -a m (ȃ)
nav. mn., pravn. dogovorjena odškodnina za primer neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe, pogodbena globa: plačevati penale; določilo o penalih / penali tečejo
SSKJ²
penálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na penale: penalni znesek / penalna klavzula
SSKJ²
pénast -a -o prid. (ẹ́)
1. poln pen: penasta voda; penasto mleko; kozarec penastega piva / ves penast je okoli ust; penast od jeze / penaste ustnice / penast konj
2. podoben peni: penasta masa, snov / penasto tesnilo iz penaste snovi
// navadno v zvezi penasta guma zelo elastična, luknjičava sintetična snov: izdelek iz penaste gume
♦ grad. penasti beton penjeni beton
    pénasto prisl.:
    gastr. rumenjak in sladkor penasto stepsti mešati tako dolgo, da se speni
SSKJ²
penát -a m (ȃ)
nav. mn., v rimski mitologiji bog zaščitnik hiše in njenih prebivalcev: častiti penate; hišni oltar larov in penatov
SSKJ²
pénav -a -o prid. (ẹ́)
zastar. penast: bil je ves penav / penava usta
SSKJ²
penčáti -ám nedov. (á ȃ)
nar. primorsko olupljenim, posušenim slivam odstranjevati koščice in jih sploščati: zvečer so prišli penčat
    penčán -a -o:
    penčane češplje
SSKJ²
pendánt tudi pandán -a [prva oblika tudi pandán] m (ā á; ȃ)
knjiž. kar je v odnosu do določene druge stvari iste vrste po kaki svoji lastnosti
a) nasprotno: pendant mračnim slikam iz predmestja je idilično kmečko življenje / njegova zadnja pesniška zbirka je pendant prejšnji nasprotje
b) dopolnjujoče: zadnja novela je pendant k prejšnjim
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pendolíno -a m (ȋ)
hitri nagibni vlak, izdelan v italijanskem podjetju Fiat Ferroviaria: naročnik pendolina; vožnja s pendolinom; vozovnica za pendolino / modri pendolino / nagibni pendolino; vlak pendolino
SSKJ²
péndrek -a m (ẹ̑)
pog. kratka gumijasta palica, ki jo imajo policisti; gumijevka: udariti s pendrekom
SSKJ²
penetrácija -e ž (á)
1. knjiž. postopno širjenje različnih vplivov na druga področja, območja: izvajati ekonomsko penetracijo v kako državo; kulturna, politična penetracija
2. teh. pojav, da kaka snov prodira v drugo snov: penetracija premaza v beton; penetracija kemičnih sredstev v les
SSKJ²
penetrírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. knjiž. postopno se širiti na druga področja, območja: kapital penetrira v kako državo
2. teh. prodirati v drugo snov: impregnacijsko sredstvo penetrira v les
SSKJ²
pénez -a m (ẹ̑)
nekdaj novec majhne vrednosti: plačal je štirideset penezov
// ekspr. denar sploh: kdaj bom dobil peneze; nikoli nima penezov
♦ pravn. penez nekdaj podložnikova dajatev v denarju za uporabo zemljišča; krvavi penez krvavi denarič
SSKJ²
pénge in pengö -a [pénge] m (ẹ̑)
do 1946 denarna enota Madžarske: sto pengov
SSKJ²
péni -ja m (ẹ̑)
kovanec v vrednosti ene stotinke funta šterlinga: deset penijev
SSKJ²
peníca tudi pénica -e ž (í; ẹ́)
ptica pevka s šilastim, nekoliko ukrivljenim kljunom: v grmovju se oglaša penica; gnezdo penic
♦ zool. pisana penica s pisanim perjem in močnim rjavkasto rumenim kljunom, Sylvia nisoria; siva penica rdečkasto rjavkaste barve s sivo kapico na glavi, Sylvia communis; sivoglava penica katere petje je podobno klopotanju mlinskih koles, Sylvia curruca
SSKJ²
penicilín -a m (ȋ)
farm. antibiotik proti vnetju: vbrizgniti penicilin; zdraviti s penicilinom; uporaba penicilina
SSKJ²
penicilínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na penicilin: penicilinsko zdravljenje / penicilinsko zdravilo
SSKJ²
penílen -lna -o prid. (ȋ)
ki povzroča penjenje: penilno sredstvo
SSKJ²
penílo -a s (í)
teh. snov, ki povzroča penjenje: dodati zmesi penilo
SSKJ²
penína -e ž (ī)
knjiž. peneče (se) vino: piti penino
♦ agr. radgonska penina
SSKJ²
pénis -a m (ẹ̑)
anat. moški spolni ud: erekcija penisa
SSKJ²
péniti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
povzročati nastanek pen na tekočini: čoln je s hitrim brazdanjem penil vodo
    péniti se 
    1. postajati penast: juha, vino, voda se peni; pri kuhanju se mleko zelo peni / ekspr. pred menoj so se penili igrivi valovi peneč se premikali
    2. postajati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se peni; peniti se od jeze / usta se mu penijo (od jeze) / konjem, volom so se penili gobci
    // pog., ekspr. jeziti se, razburjati se: kaj se peniš; to se bo penila, ko bo izvedela
    penèč -éča -e:
    plaval je proti čolnu, peneč vodo; valovi so peneč se pljuskali na krov; vpil je, peneč se od jeze; peneči se valovi / peneče (se) vino vino, ki ima dosti ogljikovega dioksida; sam.: popiti kozarec penečega
    pénjen -a -o:
    grad. penjeni beton mehurčast beton, izdelan iz finega peska, cementa, vode in z dodatkom penila
SSKJ²
pénja -e ž (ẹ̄)
knjiž. železna priprava, zlasti za začasno spenjanje lesenih delov: zabiti penjo v trama; s penjo pritrditi hlod na kozo
SSKJ²
penjáča -e ž (á)
knjiž. železna priprava, zlasti za začasno spenjanje lesenih delov: zabiti penjačo v trama
SSKJ²
pénjenje -a s (ẹ́)
glagolnik od peniti: penjenje mleka; voda se je prelivala brez penjenja
SSKJ²
pènk medm. (ȅ)
posnema visok glas pri udarcu, trku ob trdo snov: penk, je udaril kamen, ki je priletel s skale; pritisnil je na petelina in sprožil: penk
SSKJ²
penkálo tudi pénkalo -a s (á; ẹ̑)
pog. nalivno pero: posodi mi penkalo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pénki -- m (ẹ̑)
pog., v zvezi penki penki denar: ima dosti, veliko penki penki
SSKJ²
pénklúb in Pénklúb -a m (ẹ̑-ȗ)
mednarodno združenje pisateljev, pesnikov in publicistov: kongres penkluba
SSKJ²
pénklúbovec -vca m (ẹ̑-ȗ) pog.
član penkluba: zasedanje penklubovcev
SSKJ²
penológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za penologijo: vprašati penologa za mnenje o kazni; sodelovanje med sodniki in penologi
SSKJ²
penologíja -e ž (ȋ)
veda o izvrševanju kazenskih sankcij: dognanja penologije
SSKJ²
penolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na penologe ali penologijo: penološka praksa, stroka; penološke raziskave; penološka vprašanja / predsednik penološkega društva
SSKJ²
pénovec -vca m (ẹ̑) pog.
član mednarodnega združenja književnikov: mednarodni shod penovcev; srečanje penovcev / slovenski penovci
SSKJ²
pénovka -e ž (ẹ́)
gastr. zajemalka z luknjicami za pobiranje pen z juh, marmelad: s penovko pobrati pene / s penovko jemati cmoke iz vode
SSKJ²
penta... ali pénta... in penta... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na število pet: pentaeder, pentaklorid / pentoksid
SSKJ²
pentagón in péntagon -a m (ọ̑; ẹ̑)
knjiž. peterokotnik: oblika pentagona
● publ. glede tega vprašanja je Péntagon nepopustljiv obrambno ministrstvo Združenih držav Amerike
SSKJ²
pentagrám -a m (ȃ)
etn. narisano, vrezano znamenje, ki naj odganja moro, morska taca: pentagram na zibelki
SSKJ²
pentámeter -tra m (á) lit.
1. šesterostopni daktilski verz z nepopolno tretjo in šesto stopico in zarezo za tretjo stopico: heksameter in pentameter
2. peterostopni verz: pesem v pentametrih
SSKJ²
pentatévh -a m (ẹ̑)
rel. prvi del Biblije, ki obsega pet Mojzesovih knjig, peteroknjižje: prevod pentatevha
SSKJ²
péntatlon -a m (ẹ̑)
šport. atletsko tekmovanje v petih panogah, peteroboj: tekmovati, zmagati v pentatlonu
● (antični) pentatlon pri starih Grkih tekmovanje v teku, skoku, metu diska in kopja ter v rokoborbi
SSKJ²
pentatónika -e ž (ọ́)
glasb. tonska vrsta, ki temelji na lestvici petih tonov v obsegu oktave: pentatonika v glasbi starih ljudstev
// lestvica petih tonov v obsegu oktave: melodija je grajena na pentatoniki
SSKJ²
péntium -a m (ẹ̑)
za osebne računalnike namenjeni procesor srednje zmogljivosti, ki ga izdeluje ameriška multinacionalka Intel: pentium s hitrostjo 3 GHz / izdelovanje in preizkušanje procesorjev pentium 4
// računalnik s tem procesorjem: zgolj za pisanje besedil zadostuje že star pentium
SSKJ²
pêntlja -e ž (é)
1. trak, zavezan v okrasni vozel z dvema zankama: v laseh ima pisano pentljo; razvezati pentljo; svilena pentlja / mlad umetnik z veliko pentljo okrog vratu / zavezati v pentljo
2. kar je po obliki podobno pentlji, zanki: ceste se prepletajo v pentlje; nadvozi, podvozi in pentlje / cesta se v pentljah spušča v dolino v serpentinah
3. petlja: sneti pentljo
♦ šol. element pisane črke, pri katerem se črta elipsasto prekriža sama s seboj
SSKJ²
pêntljast -a -o prid. (é)
podoben pentlji ali delu pentlje: cesta s pentljastimi ovinki / ekspr. pentljasta pisava
    pêntljasto prisl.:
    pentljasto zavita črta
SSKJ²
pentljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. slabš. družiti se: niso mu zaupali, ker je pentljal z nasprotniki; z njim se ni dobro pentljati
2. ekspr. počasi delati, navadno brez učinka, uspeha: hitreje, nikar toliko ne pentljaj
SSKJ²
pêntljica -e ž (é)
manjšalnica od pentlja: v laseh je imela rdečo pentljico
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pentóda -e ž (ọ̑)
elektr. elektronka s petimi elektrodami: uporaba pentod v elektrotehniki
SSKJ²
péntoksíd -a m (ẹ̑-ȋ)
kem. oksid, ki vsebuje pet atomov kisika: fosforjev, jodov pentoksid
SSKJ²
pentóza -e ž (ọ̑)
kem. ogljikov hidrat, katerega molekula vsebuje pet atomov ogljika: pentoza in drugi monosaharidi
SSKJ²
penúša -e ž (ú)
bot. rastlina z navadno pernatimi listi in belimi ali rožnatimi cveti, Cardamine: travniška penuša
SSKJ²
pénzija -e ž (ẹ́)
1. pog. pokoj, upokojitev: do penzije mu manjka še eno leto / iti v penzijo upokojiti se
2. pog. pokojnina: dobivati penzijo; penzijo so mu zvišali
3. zastar. najemniška soba, najemniško stanovanje: stanuje v udobni penziji blizu pisarne
SSKJ²
pénzijski tudi penzíjski -a -o prid. (ẹ́; ȋ)
pog. pokojninski: penzijski prejemki
SSKJ²
penzión -a m (ọ̑)
1. tur. oddaja sobe, ležišča in nudenje hrane zlasti v gostinskem obratu: v tem hotelu je penzion dražji; cena penziona za eno osebo ni tako visoka / polovični penzion oddaja sobe, ležišča in nudenje dveh obrokov hrane
// gostinski obrat, navadno manjši, v katerem se dobi prenočišče in hrana: penzion, v katerem stanujeta, je le pet minut oddaljen od morja
2. nižje pog. pokoj, upokojitev: ni dočakal penziona / tudi v penzionu nimam veliko časa
// pokojnina: dobiva zelo majhen penzion
SSKJ²
penzionát -a m (ȃ)
nekdaj vzgojni zavod s šolo in internatom: ustanoviti penzionat; v penzionat sprejemajo nove gojence / dekliški penzionat
SSKJ²
penzionátka -e ž (ȃ)
nekdaj gojenka penzionata: skupina penzionatk
SSKJ²
penzionátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na penzionat: penzionatsko življenje / penzionatska uniforma / penzionatska gojenka
SSKJ²
penziónček -čka m (ọ̑)
ekspr. manjšalnica od penzion: stanovala sta v prijaznem penziončku / s tako majhnim penziončkom je težko živeti
SSKJ²
penzionêr -ja m (ȇ) pog.
upokojenec: izlet penzionerjev; balinišče za penzionerje / skrbeti za penzionerje; zastopniki penzionerjev
SSKJ²
penzionírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pog. upokojiti: penzionirali so ga pred tremi meseci
    penzioníran -a -o:
    penzionirana učiteljica
SSKJ²
penzioníst -a m (ȋ)
pog. upokojenec: penzionisti so posedali po klopeh
SSKJ²
penzionístka -e ž (ȋ)
pog. upokojenka: na sestanek so bile povabljene tudi penzionistke
SSKJ²
penzionístovski -a -o prid. (ȋ)
pog. upokojenski: skromno penzionistovsko življenje
SSKJ²
penziónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na penzion: visoke penzionske cene / penzionske storitve / penzionski gostje / vsa penzionska gostišča ob morju so zasedena
SSKJ²
pénzum -a m (ẹ̑)
knjiž. delo, naloga, ki jo je treba opraviti v določenem času: svoj penzum je dokončal; obsežen penzum / enodnevni, mesečni penzum
SSKJ²
peón -a m (ọ̑)
v latinskoameriškem okolju poljski delavec, dninar: težko življenje peonov
SSKJ²
pêpček -čka m (ȇ)
ekspr. omejen, neroden človek: dolgo traja, preden kaj dopoveš temu pepčku
● ekspr. imeti koga za pepčka norčevati se iz koga
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pêpe -ta m (ȇ)
ekspr. omejen, neroden človek: pepe si in pepe boš ostal
SSKJ²
pepél -a [pepeu̯] m (ẹ̑)
siva, prahu podobna snov, ki ostane pri gorenju: pobrati pepel iz peči; razgrebsti pepel; pepel cigarete; kup pepela / iztrkati pepel iz pipe / lesni pepel; vulkanski pepel / radioaktivni pepel; pren., ekspr. pepel časa je prekril spomine
● knjiž. posipati se s pepelom kesati se svojih slabih dejanj; ekspr. spremeniti v prah in pepel popolnoma uničiti, razrušiti; ekspr. tleti pod pepelom prikrito biti dejaven
♦ teh. elektrofiltrski pepel odstranjen iz dimnih plinov z elektrofiltrom
// taka snov, ki ostane pri sežigu človeškega trupla: shranjevanje pepela; žara s pepelom
SSKJ²
pepelár -ja m (á) nekdaj
1. kdor pridobiva pepel ali pepeliko: več let je bil pepelar v pohorskih gozdovih
2. kdor zbira in (pre)prodaja pepel: pepelar je dobil v vasi precej pepela
SSKJ²
pepeláriti -im nedov. (á ȃ)
nekdaj pridobivati pepel ali pepeliko: pepelarili so za steklarno
SSKJ²
pepelárna -e ž (ȃ)
nekdaj obrat za pridobivanje pepelike: delati v pepelarni
SSKJ²
pepélast -a -o prid. (ẹ̑)
1. nav. ekspr. podoben pepelu: človek s pepelastim obrazom; pepelasto perje / pepelast oblak / pepelasta barva
2. agr., v zvezi pepelasta plesen glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline: škropiti proti pepelasti plesni
// nav. mn., bot. glivice, ki povzročajo to bolezen, Erysiphaceae: hrastova pepelasta plesen
SSKJ²
pepélčica -e ž (ẹ̑)
ekspr., navadno v povedni rabi zapostavljena, neupoštevana ženska, zlasti dekle: bila je pepelčica, ki ni poznala sreče
SSKJ²
pepélen -lna -o [pepelna in pepeu̯na] prid. (ẹ̑)
1. ki je za pepel: pepelna jama
2. po barvi podoben pepelu: pepelni lasje / pepelna barva
SSKJ²
pepelíka -e ž (í)
bela prašnata snov, ki se uporablja zlasti kot surovina za pridobivanje stekla: pridobivanje pepelike
♦ kem. kalijev karbonat
SSKJ²
pepelíkar -ja m (ȋ)
nekdaj kdor pridobiva pepeliko: zaposlen je bil kot pepelikar
SSKJ²
pepelíšče -a s (í)
1. odlagališče pepela: odvažati pepel na pepelišče
2. prostor pod kuriščem peči za pepel: pobrati pepel iz pepelišča
SSKJ²
pepelíti -ím nedov. (ī í)
1. knjiž. spreminjati v pepel: ogenj je vse pepelil; pren. v njenih očeh je ogenj, ki pepeli
2. agr. gnojiti s pepelom: pepeliti travnike
SSKJ²
pepeljênje -a s (é)
glagolnik od pepeliti: pepeljenje odpadnih snovi / koristnost pepeljenja travnikov
♦ rel. obred, pri katerem duhovnik pokriža vernike z blagoslovljenim pepelom
SSKJ²
pepélka -e ž (ẹ̑)
ekspr., navadno v povedni rabi zapostavljena, neupoštevana ženska, zlasti dekle: bila je vedno le pepelka
// kar je zapostavljeno, neupoštevano: knjižnice so bile dolgo časa pepelke
♦ vrtn. lončna rastlina z velikimi listi in s cveti raznih barv; cinerarija
SSKJ²
pepélkast -a -o [pepelkast in pepeu̯kast] prid.(ẹ̑)
po barvi nekoliko podoben pepelu: ima pepelkaste oči
    pepélkasto prisl.:
    pepelkasto sivo perje
SSKJ²
pepélnast -a -o [pepelnast in pepeu̯nast] prid. (ẹ̑)
pepelast: pepelnasti lasje / pepelnasta barva
SSKJ²
pepélnat -a -o [pepelnat in pepeu̯nat] prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na pepel: kruh je spodaj pepelnat / čisto pepelnat je v obraz / pepelnati golobi sivi / nosila je plašč pepelnate barve
// ekspr. meglen, mračen: izgubljal se je v pepelnatem obzorju / pepelnata svetloba
    pepélnato prisl.:
    pepelnato sivi lasje
SSKJ²
pepélnica1 -e [pepelnica in pepeu̯nica] ž (ẹ̑)
arheol. kamnit monolitni zaboj za shranjevanje pepela mrličev:
SSKJ²
pepelníca2 -e [tudi pepeu̯nica] ž (í)
rel. sreda po pustnem torku, prvi dan štiridesetdnevnega posta: bilo je pred pepelnico
● star. držiš se kakor na pepelnico žalostno, pusto
SSKJ²
pepelníčen -čna -o [tudi pepeu̯ničən] prid. (ȋ)
nanašajoč se na pepelníco: pepelnično jutro / pepelnična sreda
● ekspr. pepelnično razpoloženje žalostno, pusto
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pepélnik -a [pepelnik in pepeu̯nik] m (ẹ̑)
1. posoda, navadno manjša, za cigaretne ogorke, pepel: izprazniti pepelnik; otresati pepel v pepelnik; kovinski, steklen pepelnik
2. prostor pod kuriščem peči za pepel; pepelišče: klečala je pred ognjiščem in kopala pepel iz pepelnika
♦ žel. pladnju podobna priprava pod kuriščem parnega kotla lokomotive, ki prestreza pepel, izgorke
SSKJ²
pepelnják -a [pepelnjak in pepeu̯njak] m (á)
1. prostor pod kuriščem peči za pepel; pepelišče: očistiti pepel iz pepelnjaka
2. zastar. pepelnik: otresti pepel s cigarete v pepelnjak
SSKJ²
pepélovka -e ž (ẹ̑)
agr. glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline: širjenje pepelovke
SSKJ²
péping -a m (ẹ̑)
agr., navadno v zvezi londonski peping kakovostno zimsko jabolko z izrazitimi robovi pri muhi: bobovec, krivopecelj in londonski peping
SSKJ²
pepíta -a tudi -- m (ȋ)
droben dvobarven vzorec, nastal s križanjem navadno enako širokih svetlih in temnih prog: primeren je pepita ali karo
// blago s takim vzorcem: kupiti tri metre pepita; v prid. rabi: pepita komplet; črno-bel pepita vzorec; pepita blago
SSKJ²
pepítast -a -o prid. (ȋ)
ki ima droben dvobarven vzorec, nastal s križanjem navadno enako širokih svetlih in temnih prog: pepitasto blago / pepitasta obleka
SSKJ²
péplos -a m (ẹ̑)
pri starih Grkih dolgo ohlapno žensko oblačilo, navadno brez rokavov: bogato izvezen peplos
SSKJ²
pepsín -a m (ȋ)
biol., kem. encim, ki pospešuje presnovo beljakovin v peptone: delovanje pepsina; želodčna kislina in pepsin / encim pepsin
SSKJ²
peptíd -a m (ȋ)
biol., kem. organska spojina iz aminokislin: inzulin in drugi peptidi
SSKJ²
peptón -a m (ọ̑)
biol., kem. produkt presnove beljakovin zlasti pod vplivom pepsina:
SSKJ²
pêr -a m (ȇ)
zlasti v Angliji naslov za višjega plemiča: imenovali so ga za pera / per Karla Velikega
SSKJ²
peráča -e ž (á)
etn. ozka pravokotna lesena priprava z držajem za tolčenje po mokrem perilu: udarjati s peračo
SSKJ²
perborát -a m (ȃ)
kem. brezbarvna snov, ki se dodaja zlasti pralnim sredstvom za beljenje perila: uporaba perborata v tekstilni industriji / natrijev perborat
SSKJ²
pérce -a s (ẹ́)
star. peresce: ptica s črnimi perci / suho, uvelo perce
SSKJ²
percépcija -e ž (ẹ́)
1. psih. čutno dojemanje predmetnega sveta; zaznavanje: pomanjkljiva percepcija; percepcija besed, govora, slike; percepcija prostora / slušna, vidna percepcija
2. nav. mn., knjiž. zaznava, vtis: umetnikova izpoved dojetih percepcij
SSKJ²
perceptíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na percepcijo: perceptivna sposobnost / perceptivna narava stvari
SSKJ²
percipírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. psih. čutno dojemati predmetni svet; zaznavati: percipirati besede, govor; hitro percipirati sliko
2. knjiž. dojemati, spoznavati: v takem zaprtem sistemu ni mogoče percipirati družbe v njeni celoti
SSKJ²
pérče -ta s (ẹ̄)
star. peresce: belo perče; nese jo kot perče
SSKJ²
perèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
1. ki ga je treba rešiti: opozarjati na pereče probleme; to vprašanje je postalo izredno pereče
// publ. nevaren2, težaven: govoriti o perečih vojaških dogodkih / biti v perečem položaju kritičnem
2. star. pekoč, skeleč: pereča rana / izrekla mu je nekaj perečih besed
SSKJ²
peremptóren -rna -o prid. (ọ̑)
pravn. nepreklicen, dokončen: peremptorna sodba / peremptorni rok rok, ki se ne sme podaljšati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
perésar -ja m (ẹ̑)
slabš. pisarniški delavec, pisar: za mizo je sedel neprijazen peresar
// pisatelj, pisec: objavijo vse, kar napiše ta peresar
SSKJ²
perésarski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na peresarje: peresarska domišljavost / ni bil kos peresarskim umetnijam
SSKJ²
perésast -a -o prid. (ẹ̑)
podoben peresu: peresasti izrastki / ozka peresasta krilca
SSKJ²
perésce -a s (ẹ̑)
manjšalnica od pero: izpuliti peresce; pisana peresca; lahek kot peresce / zeleno peresce; peresce detelje / peresce je počilo
SSKJ²
perésen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na pero: ugotavljati peresno zgradbo / peresni tulec središčni del peresa; peresna cevka spodnji votli del peresnega tulca / peresna konica
● ekspr. vnel se je peresni boj dalj časa trajajoča pisna polemika; ekspr. peresni mojster kdor prepričljivo, zanimivo piše
♦ šport. peresna kategorija kategorija težkoatletov telesne teže med 54 in 62 kg; teh. peresni zaklop
    perésno prisl.:
    peresno lahka blazina
SSKJ²
perésje -a s (ẹ̑)
knjiž. več vzmeti, vzmeti: peresje kočije
SSKJ²
perésnica -e ž (ẹ̑)
priprava za hranjenje, nošenje (nalivnega) peresa, svinčnika: vzeti pero, šestilo iz peresnice; usnjena peresnica / peresnica na zadrgo
SSKJ²
perésnik -a m (ẹ̑)
1. priprava v obliki paličice z odprtino na enem koncu za pero: vtakniti pero v peresnik; lesen peresnik
// taka priprava s peresom: še vedno piše s peresnikom / ponudba peresnikov taki pripravi podobnih (sodobnih) pisal sploh
// injekcija v obliki take priprave, zlasti za vbrizgavanje inzulina: komplet igel za peresnik / injekcijski, inzulinski peresnik; peresnik za dolgodelujoči, kratkodelujoči inzulin
2. lahek prenosni računalnik, navadno brez tipkovnice in z zaslonom na dotik: peresnik za poslovno rabo; peresniki in navadni prenosniki
3. nav. mn. poševno prirezan makaron: peresnike je skuhala v osoljeni vodi; tanki polnozrnati peresniki; peresniki z brokolijem, bučkami, panceto, paradižnikom, puranom; juha, solata s peresniki; peresniki in špageti
4. iron. pisatelj, pisec: ta ali oni peresnik se bo morda le zamislil ob tem problemu
SSKJ²
perestrójka -e ž (ọ̑)
publ., v Sovjetski zvezi, od 1986 do 1991 gospodarska, politična preureditev: podpirati perestrojko; čas, obdobje perestrojke
SSKJ²
peréšček -čka m (ẹ̑)
pog. peresce: kurji perešček / posodite mi perešček peteršilja malo
// ekspr. droben, slaboten človek: le kaj boš naredil, ti perešček
SSKJ²
peréti -ím nedov. (ẹ́ í)
star. prhneti, trohneti: les peri
    perèl in perél -éla -o:
    sedel je na perelo klop
SSKJ²
perfékcija -e ž (ẹ́)
knjiž. popolnost, dovršenost: doseči artistično, stilno perfekcijo; perfekcija režijske postavitve
♦ pravn. perfekcija pogodbe izpolnitev vseh pogojev za veljavnost pogodbe
SSKJ²
perfekcioníst -a m (ȋ)
kdor si prizadeva za popolnost, dovršenost dela: velik perfekcionist; slovi kot perfekcionist in deloholik
SSKJ²
perfekcionístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na perfekcioniste ali perfekcionizem: bil je pretirano perfekcionističen; perfekcionistična izdelava, izvedba / perfekcionistična natančnost
SSKJ²
perfekcionístka -e ž (ȋ)
ženska, ki si prizadeva za popolnost, dovršenost dela: po naravi je perfekcionistka; prava, velika perfekcionistka; večna, zaprisežena perfekcionistka
SSKJ²
perfekcionízem -zma m (ī)
knjiž. prizadevanje za popolnost, dovršenost: pedantnost in perfekcionizem / organizacijski perfekcionizem in larpurlartizem
SSKJ²
perfékt -a m (ẹ̑)
jezikosl. dovršno pretekli čas: perfekt in pluskvamperfekt
SSKJ²
perfékten -tna -o prid. (ẹ̑)
pog. popoln, dovršen: ima perfektno postavo / njegova angleščina je perfektna
// odličen, zelo dober: gledal sem perfekten film / on je perfekten mehanik
    perféktno prisl.:
    perfektno poje
SSKJ²
perfektíven -vna -o prid. (ȋ)
jezikosl. ki izraža nastop, konec ali trenutnost dejanja; dovršen: perfektivni glagoli
SSKJ²
perfíden -dna -o prid., perfídnejši (ȋ)
knjiž. izdajalski, nezvest: perfidno delovanje
// nesramen, zloben: to je perfidno podtikanje / izločili so ga s perfidnim izgovorom premetenim, zahrbtnim
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
perfídnost -i ž (ȋ)
knjiž. lastnost, značilnost perfidnega: njegova brezobzirnost in perfidnost
SSKJ²
perforácija -e ž (á)
glagolnik od perforirati: perforacija filmskega traku / perforacija želodca
SSKJ²
perforacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na perforacijo: perforacijski zapis na kartici / perforacijski stroj
SSKJ²
perforátor -ja m (ȃ)
rač., nekdaj priprava za luknjanje kartic za računalnik: kupiti perforator / perforator kartic
SSKJ²
perforírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. knjiž. narediti luknjo, luknjico; preluknjati: perforirati list
♦ rač. perforirati znake na kartice nekdaj vnesti informacije po sistemu kombinacij luknjic
2. med. predreti, prebosti: perforirati maternico / razjeda želodca perforira se predre
    perforíran -a -o:
    perforiran filmski trak; perforirana kartica
SSKJ²
perforíren -rna -o prid. (ȋ)
knjiž. luknjalen: perforirna naprava
SSKJ²
performánca -e ž (ȃ)
učinkovitost, zmogljivost: izboljšati performanco računalnika; finančne performance; dolgoročno vzdrževanje solidnih performanc podjetij in bank
SSKJ²
perfórmans -a tudi performance -ea [perfórmans] m (ọ̑)
nastop, predstava, dogodek, ki združuje prvine različnih umetnosti in sodobnih tehnologij: proslavil se je s performansom v vlogi psa; izvesti gledališko-telovadni performans; glasbeni, gledališki, plesni performans; multimedijski performans
SSKJ²
performatív -a m (ȋ)
1. telesno dejanje, s katerim nastopajoči neposredno vzpostavlja lastno identiteto pred občinstvom: pravilno in natančno izvajanje obrednih kretenj in performativov
2. jezikosl. izjava, s katero se neposredno uresniči dejanje, ali izjava, ki je že sama dejanje: eksplicitni performativ; teorija performativa
SSKJ²
performatíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na performativ: performativna umetnost / performativni glagol; performativna izjava
SSKJ²
performatívnost -i ž (ȋ)
1. dejstvo, da nastopajoči zlasti s telesnim dejanjem neposredno vzpostavlja lastno identiteto pred občinstvom: načini performativnosti / performativnost telesnega
2. jezikosl. dejstvo, da se z izjavo neposredno uresniči dejanje ali da je izjava že sama dejanje: performativnost v angleščini, slovenščini, drugih slovanskih jezikih / teorija performativnosti
SSKJ²
perfórmer -ja m (ọ́)
kdor izvaja performans: ulični performer; delavnica za plesalce, igralce in performerje
SSKJ²
perfórmerka -e ž (ọ́)
ženska, ki izvaja performans: gledališka performerka; izjemna, izvrstna performerka; glasbenica, plesalka in performerka
SSKJ²
perfórmerski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na performerje ali performans: performerska skupina; performerska umetnost, praksa / performerski film, nastop / performerski talent; performerska spontanost, sposobnost
SSKJ²
pergamén -a m (ẹ̑)
zastar. pergament: pisati na pergamen / pergamen s pečatom
SSKJ²
pergaménast -a -o prid. (ẹ̑)
zastar. pergamentast: stara pergamenasta polt
SSKJ²
pergamènt -ênta m (ȅ é)
nestrojena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje: pisati na pergament; njegova koža je bila suha kot pergament / v pergament vezana knjiga
// ekspr. stara listina, zapis: težko berljiv pergament; orumeneli pergamenti
SSKJ²
pergamêntast -a -o prid. (é)
ekspr. podoben pergamentu: pergamentasta krila žuželk / starec z nagubano, pergamentasto kožo
SSKJ²
pergamênten -tna -o prid. (ē)
1. nanašajoč se na pergament: risba na robu pergamentne pole / pergamentna listina / knjiga v pergamentni vezavi / brati različne pergamentne zapise
2. ekspr. podoben pergamentu: ženska s pergamentno poltjo; pergamentne roke / koža pergamentne barve
♦ papir. pergamentni papir s kemikalijami prepojen prosojni papir, ki skoraj ne prepušča maščobe, vlage
SSKJ²
pergamín -a m (ȋ)
papir. gladek, bleščeč papir, ki v manjši meri prepušča maščobo, vlago: prerisati na pergamin; v prid. rabi: zaviti v pergamin papir
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pêrgola -e ž (ȇ)
arhit. s popenjavko, vinsko trto obraslo ogrodje iz tramov na stebrih: vila s terasastim vrtom, vodnjaki in pergolami / senčnata pergola
SSKJ²
períca -e ž (í)
ženska, ki se poklicno ukvarja s pranjem: zaposliti dve kuharici in perico
// ekspr. ženska, ki pere: perice na reki
SSKJ²
perifêren -rna -o prid. (ȇ)
1. oddaljen od središča; obroben, obkrajen: periferne četrti mesta; težnje perifernih pokrajin / kraj ima periferno lego
2. publ. manj pomemben: periferni problemi; to vprašanje je periferno
♦ anat. periferno živčevje živčevje, ki povezuje možgane in hrbtenjačo z organi, deli telesa; rač. periferna enota računalnika
SSKJ²
periferíja -e ž (ȋ)
kraj, predel, oddaljen od središča: voziti se s periferije v center mesta; stanuje na periferiji (mesta) / skrbeti za razvoj periferije
// knjiž., navadno s prilastkom obrobni, zunanji del; obrobje: poškodba na periferiji mrežnice / industrijski centri in surovinska periferija zaledje; pren. pesnik je ostal na periferiji literarnega dogajanja
SSKJ²
perifêrnost -i ž (ȇ)
knjiž. obrobnost, postranskost: perifernost pojava
SSKJ²
perigêj -a m (ȇ)
astron. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najmanj oddaljena od Zemlje, prizemlje: obe orbiti sovpadata le v perigeju in apogeju
SSKJ²
perigón -a m (ọ̑)
bot. enojno cvetno odevalo: listi perigona
SSKJ²
perihélij -a m (ẹ́)
astron. Soncu najbližja točka planetovega tira, prisončje: perihelij se je premaknil / Zemlja je v periheliju
SSKJ²
períka -e ž (ī)
knjiž. lasulja: sodniki s perikami / gledališka perika
SSKJ²
períkopa -e ž (ȋ)
rel. odlomek Svetega pisma, ki se bere zlasti pri maši:
SSKJ²
perílen -lna -o prid. (ȋ)
1. knjiž. ki je za perilo: perilna omara; perilna vrv / perilna deska perilnik
2. zastar. pralen: perilno blago
SSKJ²
perílnica -e [prvi pomen tudi periu̯nica] ž (ȋ)
1. priprava v obliki nagnjene deske, ob katero se udarja s perilom pri izplakovanju; perilnik: stala je ob perilnici in udarjala z rjuho po njej
2. star. pralnica: hiša ima veliko perilnico in sušilnico / dela v perilnici
SSKJ²
perílnik -a [perilnik in periu̯nik] m (ȋ)
priprava v obliki nagnjene deske, ob katero se udarja s perilom pri izplakovanju: naslonila se je na perilnik
// priprava iz uokvirjene valovite pločevine za pranje perila: čeber in perilnik
SSKJ²
perílo -a s (í)
1. oblačila in predmeti za gospodinjstvo, narejeni iz pralnega blaga: likati, obešati, prati perilo; zlagati perilo v omaro; nosi samo bombažno, sintetično perilo; čisto, umazano perilo; tovarna perila; košara za perilo / pisano perilo navadno izrazitih, močnejših barv ali večbarvno; posteljno perilo rjuhe, prevleke za blazine in za odeje; spodnje perilo ki se nosi neposredno na telesu; žensko spodnje perilo
● ekspr. prati umazano perilo obravnavati domače, osebne spore, nesoglasja vpričo drugih
// star. pranje: s perilom je prislužila nekaj denarja / dati zastore v perilo
2. navadno v zvezi mesečno perilo vsak mesec ponavljajoče se krvavenje iz maternice; menstruacija: dobiti, imeti mesečno perilo; neredno mesečno perilo
SSKJ²
perinatálen -lna -o prid. (ȃ) med.
nanašajoč se na zdravstveno varstvo nosečnice, človeškega plodu, porodnice in novorojenčka: perinatalni dnevni center; perinatalni informacijski sistem; perinatalna diagnostika, medicina / ukrepi za izboljšanje perinatalnega varstva
// nanašajoč se na zadnje dneve nosečnosti in prve dneve po rojstvu otroka; obporoden: perinatalna umrljivost; perinatalno obdobje; perinatalno zdravje
SSKJ²
perinatologíja -e ž (ȋ) med.
1. večdisciplinarna veda o zdravstvenem varstvu nosečnice, plodu, porodnice in novorojenčka: pionirji sodobne perinatologije; ginekologija in perinatologija
2. zdravstveno varstvo nosečnice, plodu, porodnice in novorojenčka: vodilni strokovnjaki na področju perinatologije / oddelek za perinatologijo
SSKJ²
perióda -e ž (ọ̑)
1. doba, obdobje, po katerem se kak pojav navadno redno ponavlja: raziskovati periode v zgodovini naroda; prehod iz ene razvojne periode v drugo; periode vojn / nastop deževne periode; proučevati geološke periode
// knjiž., navadno s prilastkom doba, obdobje sploh: to je najsrečnejša perioda v njegovem življenju / pesmi iz umetnikove ljubezenske periode
2. jezikosl. skupina zapleteno sestavljenih stavkov z dvema pomenskima deloma, veliki stavek: kopičiti periode; ne more slediti dolgim periodam
♦ elektr. perioda presledek, v katerem se zvrstijo iste karakteristike ponavljajočega se pojava; fiz. časovna perioda čas, ki ga porabi nihajoče telo za pot od ene skrajne lege do druge in nazaj; glasb. perioda tematsko sorodna in harmonsko med seboj odvisna (glasbena) stavka; kem. perioda elementi, razvrščeni po atomskih številih v posamezni vodoravni vrsti periodnega sistema; mat. perioda številke decimalnega števila, ki se ponavljajo; število, ki določa ponavljanje pri periodični funkciji; med. perioda menstruacija
SSKJ²
perióden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na periodo: periodne raziskave / spremembe so postale že periodne / periodno ponavljanje deževja periodično
♦ kem. periodni sistem elementov razporeditev kemičnih elementov po naraščajočih atomskih številih v obliki tabele
SSKJ²
periódičen -čna -o prid. (ọ́)
1. ki nastopa, se pojavlja, deluje v časovnih presledkih, navadno nedoločenih, občasen: prirejati periodične tečaje; periodične poplave / periodične gospodarske krize / periodični obračuni
2. elektr. ki se pojavlja v enakih časovnih presledkih: periodični impulzi / periodično spreminjanje električnega toka / periodični tok tok, pri katerem se v enakih časovnih presledkih ponavljata naraščanje in pojemanje jakosti v enakih vrednostih
♦ mat. periodična funkcija funkcija, pri kateri se vrednosti ponavljajo; periodično število število, v katerem se decimalke ponavljajo; zal. periodični tisk časopisi, revije, ki izhajajo redno, navadno v enakih časovnih presledkih
    periódično prisl.:
    periodično se pojavljajoči izpuščaji
SSKJ²
periódičnost -i ž (ọ́)
značilnost periodičnega, občasnost: periodičnost življenjskih pojavov; proučevati periodičnost potresov / periodičnost v ponavljanju gospodarskih kriz je zelo vidna
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
periódika -e ž (ọ́)
zal. časopisi, revije, ki izhajajo navadno v rednih časovnih presledkih: naročati periodiko; domača in tuja periodika / gledališka periodika
SSKJ²
periodizácija -e ž (á)
knjiž. razdelitev česa na manjše zaključene enote glede na časovno zaporednost: predlagati novo periodizacijo; periodizacija sodobne slovenske književnosti; spremembe v periodizaciji zgodovine / literarnozgodovinska periodizacija
SSKJ²
periodizacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na periodizacijo: pretres periodizacijskih kriterijev / periodizacijsko razčlenjevanje
SSKJ²
periodizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. razdeliti kaj na manjše zaključene enote glede na časovno zaporednost: periodizirati slovensko slovstvo / vseh razprav in študij ni mogoče natančno periodizirati / periodizirati ustvarjalnost pisatelja
SSKJ²
perióha -e ž (ọ̑)
nav. mn., zastar. letno poročilo: gimnazijske periohe
SSKJ²
peripatétičen -čna -o prid. (ẹ́)
filoz. nanašajoč se na Aristotelovo filozofijo helenistične dobe: filozofi peripatetične šole / peripatetična filozofija
SSKJ²
peripatétik -a m (ẹ́)
filoz. učenec in nadaljevalec Aristotelove filozofije v helenistični dobi: filozofija peripatetikov
SSKJ²
peripetíja -e ž (ȋ)
ekspr. nepričakovan dogodek, ki oteži, zavre potek česa, zaplet: to je največja peripetija v njegovem življenju; gibanje je doživelo več peripetij / vojne peripetije
SSKJ²
periskóp tudi periskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
teh. optična priprava za opazovanje predmeta, ki je navadno nad neposrednim vidnim poljem opazovalca: gledati skozi periskop / periskop podmornice
SSKJ²
periskópski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na periskop: periskopsko opazovanje
♦ navt. periskopska globina globina, pri kateri je mogoče opazovati morsko gladino s periskopom iz potopljene podmornice
SSKJ²
peristáltičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na peristaltiko: peristaltične motnje / peristaltično gibanje črevesja, jajcevoda
SSKJ²
peristáltika -e ž (á)
biol. ritmično krčenje in raztezanje nekaterih cevastih organov: počasna peristaltika / peristaltika tankega črevesja, sečevodov
SSKJ²
peristíl -a m (ȋ)
pri starih Grkih in Rimljanih s stebri obdano notranje dvorišče ali trg: peristil Dioklecijanove palače
SSKJ²
períšče1 -a s (í)
kraj, prostor, kjer se pere: oditi na perišče; perišče na bregu reke / pralnica avtomobilov ima dve perišči
SSKJ²
períšče2 -a s (í)
star. prgišče: zajeti vodo v perišče / dala ji je dve perišči moke / vseh vas je le za perišče
SSKJ²
périti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. usmerjati, širiti: sonce peri žarke naravnost v sobo
SSKJ²
peritonítis -a m (ȋ)
med. vnetje trebušne mrene:
SSKJ²
perivój -a m (ọ̑)
zastar. park: sprehajati se po perivoju
SSKJ²
perjád -i ž (ȃ)
večje domače ali divje ptice: loviti, streljati perjad; skrbeti za perjad; otroci so se razbežali kakor perjad / povečati število perjadi / divja perjad
♦ lov. poljska perjad fazani, prepelice; vodna perjad race, gosi
// perutnina: gojiti perjad; doma ima veliko perjadi
SSKJ²
perjánica -e ž (ȃ)
1. okrasna peresa na pokrivalu: na klobuku je imela košato perjanico; čelada s perjanico
// šop večjega, navadno živobarvnega perja na glavi nekaterih ptic: papiga s čudovito perjanico
2. ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno šopu perja: v nebo se je dvigala perjanica umazanega dima; perjanica ognja
3. športna igra z loparji in kroglico s perjem: igrati perjanico
// pripomoček za to igro v obliki kroglice s perjem: iskati perjanico
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
perjáničar -ja m (ȃ)
zool. maločlenar, ki živi v družinah, pritrjen na kamenju ali vodnih rastlinah v stoječih ali počasi tekočih vodah, Plumatella repens:
SSKJ²
perjánik -a m (ȃ)
nekdaj vojak, ki nosi perjanico: perjaniki na konjih
SSKJ²
perjánka -e ž (ȃ)
knjiž. perjanica: junak s frfotavo perjanko / igrati tenis, perjanko
SSKJ²
pérje -a s (ẹ́)
1. več peres, peresa: ptice menjavajo perje; populiti kokoši perje; bujno perje; kovinsko se lesketajoče perje; ptica z belim, črnim perjem / gosje, pavje perje
● bahati, kititi se s pavjim perjem lastiti si tuje zasluge, dosežke
♦ zool. krovno perje ki pokriva odraslo ptico
2. listi krmnih rastlin: obirati perje / pesno, repno perje
// star. listje (na drevju): perje rumeni po drevju; slana je ožgala perje / koruzno perje
SSKJ²
pérjiče -a s (ẹ́)
star. perje: mladičem je zraslo perjiče / perjiče peteršilja
SSKJ²
perkál -a m (ȃ)
tekst. gosta, tanka, navadno drobno potiskana bombažna tkanina: kupiti tri metre perkala; bluza, ruta, srajca iz perkala
SSKJ²
perkálast -a -o prid. (ȃ)
tekst. ki je iz perkala: perkalasta ruta
SSKJ²
perklorát -a m (ȃ)
kem. sol klorove kisline višje oksidacijske stopnje: kalijev perklorat
SSKJ²
perkusíja tudi perkúsija -e ž (ȋ; ú)
med. preiskovanje telesa s trkanjem, pretrkavanje: perkusija prsnega koša
SSKJ²
pêrl -a m (é)
tisk. tiskarska črka, po velikosti med diamantom in nonparejem: opomba, natisnjena v perlu
SSKJ²
pêrla1 -e ž (ȇ)
1. pog. biser: prstan s perlo / nosila je steklene perle
2. ekspr. kdor izstopa po določenih (negativnih) lastnostih: on ni ravno kakšna perla / naša zadnja gospodinjska pomočnica je bila res prava perla
SSKJ²
pêrla2 -e ž (ȇ)
bot., navadno v zvezi dišeča perla zdravilna rastlina s suličastimi listi in belimi cveti, Asperula odorata: vonj dišeče perle
SSKJ²
perlít -a m (ȋ)
teh. material v obliki okroglih zrn z veliko poroznostjo, kemično odpornostjo, uporabljan za toplotno izolacijo, mešanice prsti: vreča perlita; omet iz perlita
// plošča iz takega materiala: polagati perlit
♦ metal. zgradba jekla, ki vsebuje 0,9 odstotka ogljika ali sive litine glede na razvrstitev ferita in cementita
SSKJ²
pêrlon -a m (ȇ)
tekst. poliamidno vlakno nemške proizvodnje: proizvodnja perlona
// tkanina iz teh vlaken: bluza iz perlona; v prid. rabi: perlon srajca
SSKJ²
pêrlonski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na perlon: perlonsko vlakno / perlonska tkanina
SSKJ²
perlustrírati -am nedov. in dov. (ȋ)
pravn. uradno pregledovati, preiskovati: perlustrirati sumljive osebe; perlustrirati prostore
SSKJ²
pêrm -a m (é)
geol. obdobje mlajšega paleozoika, v katerem so se razvile nekatere vrste golosemenk: kamnine iz perma; prehod iz perma v trias
SSKJ²
pêrmakultúra -e ž (ȇ-ȗ)
odnos do življenja, za katerega je značilno iskanje možnosti, kako živeti in gospodariti v soglasju z naravo in s seboj: permakultura upošteva prirojene lastnosti rastlin in živali
// na takem odnosu temelječe načrtovanje trajnostnega človekovega življenjskega prostora: center za permakulturo
// gibanje, ki zagovarja tak odnos, tako načrtovanje: srečanje pripadnikov permakulture
SSKJ²
pêrmakultúrnik -a m (ȇ-ȗ)
pristaš in zagovornik permakulture: srečanje permakulturnikov
SSKJ²
permanénca -e ž (ẹ̑)
publ. stalnost, trajnost: permanenca revolucije / vsa vozila so bila v permanenci v stalni pripravljenosti; seje so imeli skoraj v permanenci neprenehoma, nepretrgoma
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
permanénten -tna -o prid. (ẹ̑)
ki je, obstaja neomejeno dolgo obdobje; stalen, trajen: tak sistem ne sme postati permanenten; občasne in permanentne naloge / publ.: načelo permanentne revolucije; skrb za permanentno izobraževanje delavcev
♦ fiz. permanentni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti
// nenehen, neprestan: imeti permanenten vpliv na koga; permanentna kriza gledališkega ustvarjanja
    permanéntno prisl.:
    dvorana je permanentno zasedena
SSKJ²
permanganát -a m (ȃ)
kem., navadno v zvezi kalijev permanganat temno vijoličasta kristalna snov, ki se, raztopljena v vodi, uporablja za razkuževanje: raztopina kalijevega permanganata
SSKJ²
permeabílnost -i ž (ȋ)
knjiž. sposobnost omogočanja prehoda, zlasti tekočinam; prepustnost: povečati permeabilnost / permeabilnost celične membrane, opne, pergamenta
♦ fiz. magnetna permeabilnost razmerje med gostoto magnetnega polja v snovi in gostoto magnetnega polja v praznem prostoru
SSKJ²
permisíven -vna -o prid. (ȋ)
1. ki odločitve glede ravnanja prepušča posamezniku, skupini, ne oziraje se na veljavne družbene norme, pravila: permisivna družba; liberalna javnost ni niti ravnodušna niti permisivna
2. ki ne vztraja pri svoji volji, svojem stališču, ne zahteva upoštevanja določenih pravil, načel: permisiven odziv; permisivna drža; ločimo permisivne, avtoritarne in odsotne starše
3. ki temelji na popuščanju in neomejevanju: permisivna metoda; permisivna vzgoja / permisivna zakonodaja / permisivni liberalizem preprečuje vizijo organiziranega urbanističnega načrtovanja
SSKJ²
permisivízem -zma m (ī)
miselnost, nazor, po katerem so odločitve glede ravnanja prepuščene posamezniku, skupini, ne oziraje se na veljavne družbene norme, pravila: politični permisivizem; šolski permisivizem in pomanjkanje avtoritete / navidezni permisivizem
// nevztrajanje pri svoji volji, svojem stališču, zahtevi, upoštevati določena pravila, načela: ohlapni permisivizem v pogajanjih, pogovorih
SSKJ²
permisívnost -i ž (ȋ)
1. permisivni nazori, permisivna miselnost: določene družbe po eni strani zaznamuje totalitarnost, po drugi pa popolna permisivnost; moralna, spolna permisivnost
2. dejstvo, da je kdo permisiven: permisivnost učiteljev, uradnikov
3. popuščanje in neomejevanje: permisivnost v vzgoji; permisivnost in splošna družbena strpnost do alkohola
SSKJ²
pêrmski -a -o prid. (é)
nanašajoč se na perm: permski skladi; permsko gubanje / permski plazilci
SSKJ²
permutácija -e ž (á)
knjiž. menjava, zamenjava: kombinacije in permutacije / estetska permutacija
♦ mat. vsaka možna linearna razvrstitev poljubnih elementov
SSKJ²
pérnast -a -o prid. (ẹ̑)
zastar. pernat: pernasta blazina
SSKJ²
pérnat -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na pero, perje:
a) pernate in dlakave živali / pernat čop / spi samo na pernati blazini / mehka pernata postelja / ekspr. lahki pernati oblaki
b) pesa je zelo pernata
♦ bot. pernati list list, sestavljen iz lističev, ki izhajajo iz osrednje žile; lov. pernata divjad; zool. pernati koralnjak morski ožigalkar z osmimi pernatimi lovkami okoli ustne odprtine, Octocorallia
    pérnato prisl.:
    pernato mehek
    ♦     bot. pernato deljeni list list z zarezami, ki segajo bolj ali manj globoko v ploskev navadno podolgovatega lista
SSKJ²
pérnatokŕp -a -o prid. (ẹ̑-ȓ ẹ̑-r̄)
bot., v zvezi pernatokrpi list list z zarezami, ki segajo v ploskev navadno podolgovatega lista največ do četrtine:
SSKJ²
pérnica -e ž (ẹ̑)
s perjem, puhom napolnjena odeja: zrahljati pernico; pokriti se s pernico; prevleka za pernico; pren., ekspr. snežilo je in na strehah so kmalu ležale puhaste pernice
● star. spati na pernicah na mehkem, udobno
SSKJ²
perniciózen -zna -o prid. (ọ̑)
med. ki se konča s smrtjo, poguben: perniciozna anemija, malarija
SSKJ²
pernód -a m (ọ̑)
zlasti v francoskem okolju močna žgana pijača iz janeža: piti pernod
SSKJ²
peró -ésa s (ọ̑ ẹ̑)
1. kožna tvorba iz roževinastega tulca s pahljačastimi izrastki, ki v velikem številu pokriva telo ptic: izpuliti pero; belo, črno pero; pero iz petelinjega repa; šop pisanih peres; lahek kot pero / ptica izgublja peresa perje / tulec peresa / gosje, nojevo, petelinje pero / pisati z gosjim peresom z njegovim prirezanim tulcem
2. majhna kovinska priprava s priostrenim koncem za pisanje, risanje: čečkal je po papirju, da je pero škrtalo; vtakniti pero v peresnik; izrabljeno pero / konica peresa / svetlobno pero peresu podobna vhodna naprava, občutljiva na svetlobo, ki z dotikom na računalniški zaslon omogoča izbiranje ukazov in premikanje kazalca
// taka priprava s peresnikom: pomakati pero v črnilo; še vedno piše s peresom
// v zvezi nalivno pero priprava za pisanje, ki se polni s črnilom: kupiti nalivno pero; ima že zelo izrabljeno nalivno pero / zlato nalivno pero
3. publ., s prilastkom pisatelj, književnik: to je eno najboljših peres našega časa; natančno razlago pojava prepustimo kvalificiranemu peresu; velika peresa preteklosti
4. vzmet2: pero v uri se je sprožilo; napeti pero / avtomobilček na pero
5. star. (rastlinski) list: peresa šumijo v vetru; uvelo, zeleno pero / figovo pero
6. v zvezi prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, teh. listna vzmet:
● ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati; vznes. smrt mu je iztrgala, izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. z žalostjo jemljem pero v roke začenjam pisati, pišem; ekspr. pogostokrat namaka pero v črnilo piše; ekspr. sklical je vse, ki sukajo pero ki so pisatelji, književniki; ekspr. kritično, polemično sukati pero kritično, polemično pisati; knjiž. splošno znano je, iz čigavega peresa izvira ta pamflet kdo ga je napisal; knjiž. živeti od peresa preživljati se s pesnjenjem, pisateljevanjem; ekspr. nešteto je vprašanj, ki silijo pod pero o katerih bi bilo treba pisati; ekspr. pisateljevo pero opisuje realne človeške probleme pisatelj; ekspr. mojster peresa dober pisatelj, književnik
♦ les. pero stanjšani rob deske, prirejen za stik z utorom; navt. pero širši del vesla; teh. grafos pero nalivno pero s tušem za določeno debelino črte; polsteno pero svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom; zool. krmilna peresa peresa v repu ptice, s katerimi se pri letu obrača, dviga ali spušča; letalna peresa; morsko pero na peščenem dnu toplih morij živeči pahljačasto razrasli koralnjak, ki se ponoči zelenkasto svetlika, Pennatula phosphorea
SSKJ²
perogríz -a m (ȋ)
slabš. pisarniški delavec, pisar: bil je nekakšen pisarček, perogriz
SSKJ²
perogrízec -zca m (ȋ)
slabš. pisarniški delavec, pisar: perogrizci iz uradov
SSKJ²
pêroksíd in peroksíd -a m (ȇ-ȋ; ȋ)
kem. spojina enega atoma elementa z dvema med seboj vezanima atomoma kisika: barijev, natrijev, vodikov peroksid
SSKJ²
perón -a m (ọ̑)
prostor na železniški postaji, od koder je mogoč dostop do vlakov: peron je bil poln ljudi; iti na peron; postaja ima več peronov / čakali so na tretjem peronu
SSKJ²
peronízem -zma m (ī)
polit. politično gibanje v Argentini, ki se zavzema za gospodarski in socialni napredek dežele, imenovano po ustanovitelju Peronu: zagovorniki peronizma
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
peronóspora -e ž (ọ̑)
agr. glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic: škropiti proti peronospori; širjenje peronospore
// nav. mn., bot. glivice, ki povzročajo to bolezen, Peronosporaceae: trtna peronospora
SSKJ²
perónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na peron: neprestano je pogledoval na veliko peronsko uro
♦ žel. peronska karta karta, ki daje imetniku pravico do vstopa na peron
SSKJ²
peroprásk in peropràsk -áska m (ȃ; ȁ á)
slabš. pisarniški delavec, pisar: postal je nekakšen peroprask
SSKJ²
perorálen -lna -o prid. (ȃ)
med. ki se jemlje skozi usta: peroralna zdravila / peroralno zdravljenje
SSKJ²
perorísba -e ž (ȋ)
um. likovna tehnika, pri kateri se podoba nariše s peresom in tušem: njegovi uspehi v perorisbi
// risba v tej tehniki: knjiga je opremljena s perorisbami
SSKJ²
perpetuírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. narediti kaj trajno, stalno: tako združevanje naj ne perpetuira odmirajočih struktur
SSKJ²
perpétuum móbile -- -- tudi perpétuuma móbile m (ẹ̑, ọ̑)
knjiž. imaginarni stroj, ki nepretrgoma opravlja delo, ne da bi prejemal energijo: narisati perpetuum mobile; delo teče kot perpetuum mobile
SSKJ²
perpléksen -sna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. zelo presenečen, osupel, zbegan: bil je čisto perpleksen
SSKJ²
persekúcija -e ž (ú)
knjiž. preganjanje, zasledovanje: persekucija napredno misleče inteligence v predvojni Jugoslaviji / obdobje številnih političnih persekucij
SSKJ²
persén -a m (ẹ̑)
zdravilo rastlinskega izvora znamke Persen, namenjeno lajšanju blagih težav zaradi stresa ali nespečnosti: umiri se, no, vzemi persen
SSKJ²
perseverácija -e ž (á)
1. psih. pojav, da se določen doživljaj dolgo obdrži v zavesti brez neposrednega zunanjega dražljaja: percepcija in perseveracija
2. psiht. bolezenski pojav, da kdo nenormalno dolgo ponavlja nesmiselno dejavnost: znaki perseveracije
SSKJ²
persifláža -e ž (ȃ)
knjiž. smešenje: dialog junakov romana je persiflaža nazadnjaških nazorov; sarkastična persiflaža / stena je bila popisana s političnimi persiflažami
SSKJ²
persiflírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. smešiti: pisatelj persiflira malomeščanske kroge
SSKJ²
pêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na pere: doseči persko dostojanstvo / perska zbornica
SSKJ²
persóna -e ž (ọ̑) pog.
oseba, osebnost: javne persone; politična persona / persona non grata oseba, ki v določenem okolju ni zaželena, dobrodošla
SSKJ²
persóna gráta persóne gráte ž (ọ̑, ȃ)
knjiž. oseba, ki ji je naklonjena visoka, vplivna oseba: on je persona grata pri poveljniku
// vplivna, pomembna oseba: postal je persona grata
SSKJ²
personál -a m (ȃ)
pog., navadno s prilastkom delavci, zaposleni v določeni delovni enoti, organizaciji; osebje: bolnišnica nima dovolj personala / gostinski personal
SSKJ²
personála -e ž (ȃ)
pog. personalni oddelek: dela v personali / šef personale
SSKJ²
personálec -lca m (ȃ)
pog. kdor skrbi za nameščanje, razvrščanje delavcev; referent za osebje: oddati prošnjo personalcu
SSKJ²
personálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zaposlene v določeni delovni organizaciji: velike personalne spremembe; reševanje personalnih zadev / personalni oddelek oddelek v delovni organizaciji, ki skrbi za nameščanje, razvrščanje delavcev / personalna referentka
♦ adm. personalna mapa mapa, v kateri ima vsak zaposleni v delovni organizaciji vse dokumente o svojem delovnem razmerju; pravn. personalna unija v monarhističnih državah zveza dveh ali več samostojnih držav s skupnim vladarjem; sam.:, pog. odšel je k personalnemu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
personálije -lij ž mn. (á ȃ)
knjiž. osebni podatki: vpisati učenčeve personalije
SSKJ²
personalíst -a m (ȋ)
filoz. predstavnik personalizma: francoski personalisti
SSKJ²
personalístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na personaliste ali personalizem: personalistični nazori
SSKJ²
personalízem -zma m (ī)
filoz. idealistična filozofska smer, po kateri je osebnost duhovno bistvo resničnosti: poznavalec personalizma / angleški, francoski personalizem
SSKJ²
personálka -e ž (ȃ)
pog. personalna referentka: personalka v veliki delovni organizaciji
SSKJ²
persóna non gráta persóne non gráta ž (ọ̑, ȃ)
kdor je, postane nezaželen, nedobrodošel: razglasili so ga za persono non grata / postati persona non grata v lastni domovini
SSKJ²
personificírati -am dov. in nedov. (ȋ)
prikazati živali, stvari, pojave s človeškimi lastnostmi; poosebiti: človek je personificiral nekatere naravne sile / otrok pogostokrat personificira živali
    personificíran -a -o:
    v basni personificirane živali
SSKJ²
personifikácija -e ž (á)
glagolnik od personificirati: personifikacija stvari / v pravljici je več personifikacij
♦ lit. personifikacija in druge metafore
SSKJ²
perspektíva -e ž (ȋ)
1. kar utemeljuje, upravičuje upanje v ugoden potek, izid: raziskovati perspektive za tako delo, sodelovanje; mladini je treba zagotoviti perspektivo; perspektive podjetja so zelo velike / vse skupaj ostaja brez perspektive brezperspektivno / ta človek je strokovnjak s perspektivo / publ. tovarna je postala perspektiva za te ljudi upanje
2. geom. navidezno stekanje vzporednih črt in postopno zmanjševanje bolj oddaljenih predmetov pri gledanju v daljavo: perspektiva trga; nima prave predstave o razdaljah in perspektivi / v perspektivi so se videle hiše zelo majhne / ptičja od zgoraj, žabja perspektiva od spodaj / centralna perspektiva projekcija, pri kateri je projekcijsko središče v končni razdalji od projekcijske ravnine
// um. uporaba tega pojava za doseganje prostorskega vtisa pri slikanju na ravni ploskvi: ta slikarska smer zanemarja perspektivo / naslikati kaj v perspektivi / barvna perspektiva pri kateri se doseže prostorski videz z upoštevanjem globinskega učinka barv
● publ. s te perspektive ga še ne poznaš s tega stališča, vidika; publ. gledati na pojav s perspektive zgodovine s stališča, z vidika zgodovine; publ. to je stvar daljne perspektive to se bo dogajalo, bo aktualno v prihodnosti
SSKJ²
perspektíven -vna -o prid., perspektívnejši (ȋ)
nanašajoč se na perspektivo: podpirati mlade perspektivne ljudi; on je naš najperspektivnejši tekmovalec; nekateri poklici niso več perspektivni / perspektivni razvoj industrije / iskati perspektivne metode, rešitve / perspektivno risanje / naložbe v perspektivne turistične kraje; perspektivna tovarna
    perspektívno prisl.:
    perspektivno načrtovati; perspektivno rešen problem
SSKJ²
perspektívičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na perspektiva 2: vtis perspektivičnega pogleda v globino; perspektivične deformacije / perspektivična skica
    perspektívično prisl.:
    perspektivično prikazovati prostor; cesta se perspektivično zožuje
SSKJ²
perspektivízem -zma m (ī)
filoz. idealistični nauk, po katerem je vse spoznanje odvisno od osebnega stališča spoznavajočega subjekta:
SSKJ²
perspektívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost perspektivnega: ugotavljati perspektivnost sodelovanja / družbena perspektivnost
SSKJ²
perspektívovec -vca m (ȋ)
sodelavec revije Perspektive: kritične ideje perspektivovcev
SSKJ²
pêrstvo -a s (ȇ)
zlasti v Angliji perski naslov: podelili so mu perstvo
SSKJ²
peršóna -e ž (ọ̑)
pog. vplivna, pomembna oseba: bil je peršona na občini
SSKJ²
perturbácija -e ž (á)
knjiž. pretres, motnja: doživeti hudo perturbacijo / perturbacije v družbenem življenju
SSKJ²
peruánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Peruance ali Peru: peruanski Inki / peruanski balzam balzam, ki se pridobiva iz perujskega balzamovca
SSKJ²
perújski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na Peru: perujska nahajališča solitra / perujski balzam balzam, ki se pridobiva iz perujskega balzamovca
♦ bot. perujski balzamovec visoko tropsko drevo z neparno pernatimi listi, Myroxylon peruiferum
SSKJ²
perúnika -e ž (ú)
divja ali vrtna rastlina s suličastimi listi in velikimi raznobarvnimi cveti: nemška, vodna perunika
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
perúšati -am nedov. (ū)
knjiž. brazdati2, čofotati: perušati po vodi
SSKJ²
perút -i ž (ȗ)
1. nav. mn. organ za letanje na trupu ptičev: razprostreti peruti; zlomiti si perut; koklja je skrila piščeta pod peruti; mahati, udarjati s perutmi / ekspr. prepeljati se na perutih čez dolino / pesn., z oslabljenim pomenom prepuščati se perutim domišljije
// takemu organu podoben del telesa na upodobljenih bajeslovnih bitjih: motiv bika, konja s perutmi / perut angela se je pri prevozu poškodovala
2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno takemu organu: peruti klopotca, vetrnice / peruti fraka škrici; peruti pokrivala
3. nar. zahodno slamnat napušč, nadstrešek: perut je molela daleč čez zid / strešna perut
4. star. del ključa, ki prijemlje v ključavnico; brada: hotel je odkleniti vrata, pa je zlomil perut
5. etn. ukrivljena deščica, skozi katero teče nit, ko se navija na vreteno kolovrata: perut se je enakomerno vrtela
● ekspr. jezdijo, kot bi jih nosile peruti zelo hitro; ekspr. spet so jim zrasle peruti spet so postali (preveč) samozavestni, aktivni; ekspr. to mu je dalo peruti to ga je spodbudilo, navdušilo, opogumilo, navadno pri kakem delu; ekspr. strah nam je dal peruti zaradi strahu smo začeli hitro hoditi, se premikati; knjiž., ekspr. njegov ustvarjalni genij je dobil, razprostrl peruti postal je zelo delaven, ustvarjalen; pog. pristriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; pesn. noč je razprostrla peruti znočilo se je; knjiž., ekspr. vzeti koga pod peruti začeti ga varovati, ščititi
SSKJ²
perúta -e ž (ȗ)
nav. mn., zastar. perut, perutnica: petelin je divje mahal s perutami
SSKJ²
perútast -a -o prid. (ȗ)
podoben peruti: perutaste okončine / perutaste lise na obrazu
SSKJ²
perúten -tna -o (ȗ)
pridevnik od perut: perutna peresa
SSKJ²
perútka -e ž (ȗ)
nav. mn., nav. ekspr. manjšalnica od perut: ptiček je povesil perutke
♦ agr. kožnat izrastek na semenu ali plodu, ki temu omogoča letenje; krilo
SSKJ²
perutníca -e ž (í)
1. nav. mn. organ za letanje na trupu ptičev: golob je zamahnil s perutnicami in odletel; ta ptič spi z glavo pod perutnico; perutnice in rep; giblje se, kot bi imela perutnice lahkotno, urno
// takemu organu podoben del telesa na upodobljenih bajeslovnih bitjih: perutnice amorja, zmaja
2. nav. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno takemu organu: perutnice pokrivala redovnic / perutnice fraka škrici
● evfem. tu vse dobi perutnice tu se vse izgubi, je ukradeno
♦ etn. ukrivljena deščica, skozi katero teče nit, ko se navija na vreteno kolovrata
SSKJ²
perutníčica -e ž (í)
nav. mn., nav. ekspr. perutnička: vrabček je razprostrl perutničice in odletel
SSKJ²
perutníčka -e ž (í)
nav. mn. manjšalnica od perutnica: ptiček je mahal s perutničkami / perutničke amorčkov / ekspr. jesti, obirati perutničke
SSKJ²
perutnína -e ž (ī)
večje domače ptice, zlasti kokoši: gojiti, krmiti perutnino; bolezni perutnine; kokoši, race, gosi in druga perutnina
// meso teh ptic: peči perutnino; kupiti kilogram perutnine; teletina in perutnina
SSKJ²
perutnínar -ja m (ȋ)
kdor se ukvarja z gojenjem perutnine: nasveti za perutninarje; živinorejci in perutninarji
// kdor se poklicno ukvarja z oskrbovanjem perutnine: povečati perutninarju dohodke; kravar in perutninar
SSKJ²
perutnínarka -e ž (ȋ)
ženska, ki se ukvarja z gojenjem perutnine:
SSKJ²
perutnínarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na perutninarje ali perutninarstvo: perutninarska razstava / to tudi spada k perutninarskemu delu / valilnica in perutninarska farma
SSKJ²
perutnínarstvo -a s (ȋ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem perutnine: produktivnost, razvoj perutninarstva; čebelarstvo in perutninarstvo
SSKJ²
perutnínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na perutnino: perutninske bolezni / perutninska farma / telečje in perutninsko meso
SSKJ²
pervertírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. povzročiti, da postane kaj nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam: taka doživetja pervertirajo človekova čustva
// spremeniti, prevrednotiti: vse to je pervertiralo in omejilo tehnični napredek
    pervertíran -a -o:
    pervertirana nagnjenja; on je sadistično, spolno pervertiran
SSKJ²
pervêrzen -zna -o prid. (ȇ)
ki je nasproten naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti na področju spolnosti, nenaraven: perverzne želje; perverzno dejanje, vedenje; ob prizorih mučenja je čutil perverzno zadovoljstvo / perverzen izraz; poslušati perverzne zgodbe / perverzna spolnost
// ki ravna, doživlja nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti na področju spolnosti: perverzen človek, pohotnež / ekspr. ne bodi tako perverzna
SSKJ²
perverzíja in pervêrzija -e ž (ȋ; é)
dejanje, doživljanje, ki je nasprotno družbenim normam, zlasti na področju spolnosti; perverznost: ekshibicionizem, fetišizem in druge perverzije
// publ. sprememba, prevrednotenje: degeneracija in perverzija liberalizma / revolucionarna akcija je bila usmerjena v odpravo perverzij (družbenih) nepravilnosti, izmaličenosti
SSKJ²
pervêrznež -a m (ȇ)
ekspr. perverzen človek: spolni perverznež
SSKJ²
pervêrznost -i ž (ȇ)
lastnost, značilnost perverznega: perverznost tega dejanja je očitna; prizori, polni perverznosti
// dejanje, doživljanje, ki je nasprotno družbenim normam, zlasti na področju spolnosti: storiti perverznost / izživljati se v perverznostih / sadistične, spolne perverznosti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pervibrátor -ja m (ȃ)
grad. stroj za iztiskanje zraka iz betona:
SSKJ²
perzijánar in perzijáner -ja m (ȃ)
pog. dragoceno krzno nerojenega ali mladega jagnjeta karakul ovce; perzijsko krzno: plašč iz perzijanarja / mož ji je kupil perzijanar (ženski) plašč iz takega krzna
SSKJ²
perzijánec -nca m (ȃ) knjiž.
1. perzijska preproga: tla sobe je pokrival perzijanec; pogrniti, stepati perzijanec
2. perzijsko krzno: plašč iz perzijanca
SSKJ²
pêrzijec -jca m (é)
pog. samec perzijske mačke: prodam čistokrvnega perzijca; bel, črn, rjav perzijec; mlad, star perzijec
SSKJ²
pêrzijka -e ž (é)
pog. perzijska mačka: naša mačka je mešanka s perzijko; perzijke in siamke / bela, dimasta, modra perzijka; himalajska perzijka / dolgodlaka perzijka
SSKJ²
pêrzijski -a -o prid. (é)
nanašajoč se na Perzijce ali Perzijo: perzijski jezik / perzijska nafta / perzijska mačka mačka z dolgo, gosto dlako in krajšim, potlačenim gobcem, po izvoru iz Perzije / perzijsko krzno dragoceno krzno nerojenega ali mladega jagnjeta karakul ovce
♦ tekst. perzijska preproga orientalska gosto vozlana preproga z drobnimi raznobarvnimi vzorci
SSKJ²
pêrzijščina -e ž (é)
perzijski jezik: arabščina in perzijščina / stara perzijščina
SSKJ²
perzonál -a m (ȃ)
nar. tovarniška stavba s sobami, stanovanji za tovarniške delavce: po šihtu se je s poslednjimi močmi komaj privlekel v podstrešje visokega perzonala, kjer je z drugimi tovariši vred prebival v samskih sobah (Prežihov)
SSKJ²
pès psà m (ə̏ ȁ)
1. domača žival zelo raznolikih pasem, zlasti za družbo, čuvanje, lov: pes cvili, laja, renči; pes je prijazno mahal z repom; ugriznil ga je pes; dražiti, naščuvati psa; izpustiti psa z verige; voditi psa na vrvici; dolgodlak pes; popadljiv, stekel pes; pes s košatim repom, visečimi uhlji; biti lačen kot pes zelo; biti komu pokoren, vdan, zvest kot pes zelo, brezpogojno; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto; odšel je kot pretepen pes ponižno, nesamozavestno; slabš. gleda me kot psa sovražno, neprijazno; ozmerjati koga kot psa zelo; vulgarno; pobili so jo kot psa neusmiljeno; na krut, grozovit način; pokopali so ga kot psa brez običajnega obreda, brez pietete; preganjali so jih kot pse neusmiljeno; neprenehoma; oče ga je pretepel kot psa zelo, neusmiljeno; zebe me kot psa zelo / kot opozorilo pozor, hud pes / čistokrvni pes; hišni pes ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, zabavo; lavinski psi izučeni za reševanje izpod plazov; lovski psi; službeni psi ki se glede na sposobnosti uporabljajo v vojski, policiji in za reševanje; vlečni psi ki se glede na sposobnosti uporabljajo za pasjo vprego; pes čuvaj
// samec take živali: pes in psica
2. nizko, navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: pazi se tega psa, ker te bo ogoljufal; s tem psom se že eno leto ne menim / kot psovka: ti bom že pokazal, pes garjavi; prekleti pes, kaj si drzne; molči, ti pes / fašistični psi spet ropajo in požigajo fašisti
3. v medmetni rabi izraža
a) prepričanost o čem: ni pes, da ga ne bi dohiteli; ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel
b) močno čustveno prizadetost: pes vedi, od kod se je nenadoma vzel
4. ekspr., v povedni rabi, s predlogom izraža zelo nizko stopnjo: njihova morala je na psu; umetniška raven predstave je pod psom / hrana, preskrba je pod psom zelo slaba
● ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; ekspr. to vam je vreme, da bi se še pes obesil slabo, neprijetno, pusto; pog., ekspr. ko je obubožal, ga še pes ni povohal se nihče ni zmenil zanj, mu pomagal; ekspr. takih knjig pri nas še pes ne povoha nihče ne bere, kupuje; pog., ekspr. nisi vreden, da te pes povoha slab, ničvreden si; nekoristen, nesposoben si; pog., ekspr. tega še psu ne privoščim nikomur, niti največjemu sovražniku; gled. žarg. dobiti, igrati psa zelo nepomembno vlogo; ekspr. priti na psa finančno, materialno propasti; priti v težek, neprijeten položaj; tadva sta si, se gledata kot pes in mačka sovražita se; počutim se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen; ekspr. naj se pes obesi, če sem vedel za to izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. še pes ima rad pri jedi mir med jedjo se ljudje ne smejo motiti, nadlegovati s kakimi opravki; preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi; preg. enkrat z betom, drugič s psom živeti zdaj razsipno, zdaj revno
♦ astron. Veliki pes ozvezdje na južni nebesni poluti, katerega najsvetlejša zvezda je Sirius; etn. pes velikemu nožu podobna lesena priprava za zagrebanje žerjavice na odprtem ognjišču pastirske koče; lov. pes dobro drži vztrajno goni divjad; pes kreše laja po sledi, ki navadno ne vodi do divjadi; odložiti psa ukazati mu, da ostane, počaka na določenem mestu; vzgajati psa privajati ga na okolico in poslušnost; nemi pes ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; šolani pes ki je ubogljiv vedno in povsod in je opravil tovrstni izpit; šport. psi trakovi, navadno iz tjulenje kože, ki se pritrdijo, prilepijo na drsno stran smuči, da pri hoji navkreber ne spodrsuje; vet. pastirski pes pes, ki brani čredo pred napadalci, zlasti volkovi; velik močen pes z dolgo belo dlako in košatim repom; zool. psi volkovi, šakali, domači psi, lisice, Canidae; leteči pes večji netopir, ki živi na Malajskem otočju in se hrani s sadeži, Pteropus vampirus; morski psi velike morske ribe hrustančnice z vretenčasto obliko telesa, Selachoidei; prerijski pes večji rdečkasto rjav glodavec, ki živi v srednjem delu Severne Amerike, Cynomys
SSKJ²
pésa -e ž (ẹ̑)
kulturna rastlina z velikimi, iz korenike poganjajočimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del: okopavati, puliti peso; pesa in korenje / zrezati peso na kolobarje / krmna pesa; rdeča pesa z užitnim rdečim podzemeljskim delom / (rdeča) pesa v solati
♦ agr. sladkorna pesa iz katere se pridobiva sladkor
SSKJ²
pesár -ja m (ȃ)
med. obroček za oporo nepravilno ležeče maternice ali za preprečevanje spočetja: vložiti pesar
SSKJ²
pések1 -ska m (ẹ́)
drobni, nesprijeti delci kamnin, zlasti kremena: kopati, sejati, voziti pesek; posipavati poledenele ceste, blatne steze s peskom; bel, grob, oster, sipek pesek; ima denarja kot peska / puščavski, rečni pesek / kremenov, marmorni pesek / zrna peska
// nav. ekspr. peščena tla: zvleči čoln na pesek; ležati, sončiti se na pesku; reka je presahnila v pesku / otroci delajo rove v pesek
// geogr., v zvezi živi pesek peščeni delci, navadno v večji količini, ki se zaradi delovanja vetra, vode premikajo z enega mesta na drugo: kraje, polja ogroža živi pesek; zaustaviti živi pesek z nasadi; sipine živega peska / močvirje in živi pesek
● ekspr. njegovo dejanje, govorjenje je samo pesek v oči s svojim dejanjem, govorjenjem si prizadeva prikriti, zamegliti komu resnico, navadno zanj neprijetno; ekspr. metati komu pesek v oči prizadevati si prikriti, zamegliti komu resnico; knjiž., ekspr. njegova zagnanost se je iztekla v pesek je popustila, izginila; ekspr. tišči glavo v pesek (kot noj) noče videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo; knjiž. svojo filozofijo, svoj načrt gradi na pesku na osnovi, ki ni dovolj zanesljiva, trdna
♦ med. ledvični pesek trde, pesku podobne tvorbe iz snovi, ki so v seču; metal. livarski pesek za izdelavo form, navadno kremenov; mont. tekoči ali živi pesek z vodo prepojen pesek v zemeljski skorji, ki pod pritiskom zasipava rove, jaške; petr. zlatonosni pesek ki vsebuje zrna, drobce zlata; teh. steklarski pesek kremenov pesek za izdelavo, obdelavo stekla
SSKJ²
pèsek2 -ska in pesèk -skà [pəsək] m (ə̄; ə̏ ȁ)
pog. psiček: pesek je mahal z repom in proseče cvilil; od kod si pa prinesel tega peska; šel je za njo kakor pesek mirno, pohlevno
SSKJ²
pésem -smi ž (ẹ̑)
1. krajše literarno delo z ritmičnim besednim redom, s posebno glasovno ureditvijo, navadno z manjšim številom besed v vrstici: brati, deklamirati pesmi; pisati, star. zlagati pesmi; prevesti, uglasbiti pesem; romantična, satirična, tendenčna pesem; ciklus, zbirka pesmi; pesmi in pesnitve / ljubezenska pesem; ljudska pesem ki se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja; umetna pesem katere oblika in vsebina je izraz zavestnega umetniškega hotenja določenega avtorja; pesmi za otroke / ekspr. Župančičeva pesem je polna žara Župančičeve pesmi, pesništvo
2. vokalna skladba z literarnim delom kot besedilom: peti, poslušati pesmi; borbena, vesela pesem; besedilo, melodija, refren pesmi / ekspr. oglasila se je, zadonela je pesem / zaigrati pesem na harmoniko; žvižgati (si) pesem / cerkvena pesem; partizanska, zborovska pesem
// izvajanje, petje take skladbe: to pesem moramo še izboljšati; zbor vadi novo pesem / v pesem se je mešal razposajen smeh
3. nav. ekspr., navadno s prilastkom določen skupek glasov, zvokov
a) s katerimi se oglaša kaka ptica, žuželka: prisluhnil je pesmi čričkov, grlic / škrjanček je drobil svojo pesem je pel / pesem slavca je utihnila
b) ki jih daje pojavljanje, gibanje, delovanje česa: pesem dežja, morja, vetra ga je pomirjala; pesem klopotcev, zvonov, žage / stroj je drdral svojo enolično pesem
● knjiž. pesem je ugasnila v njegovih očeh ni bil več vesel, radosten; ekspr. zdaj je to (delati) pesem to je zelo prijetno, lahko delo, opravilo; pog., ekspr. to je pa druga pesem stvar je drugačna, kakor je kazalo; pog., ekspr. kako se bo to končalo, je pa druga pesem izraža dvom, nezaupanje v tak konec česa, kot se kaže, napoveduje; pog., ekspr. zmeraj ista pesem zmeraj enako, neprimerno, nezaželeno govorjenje, ravnanje; pog., ekspr. vsi zaljubljenci pojejo isto pesem govorijo, ravnajo enako; knjiž., ekspr. labodja pesem pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo; ekspr. sekira je zapela gozdu mrtvaško pesem začeli so ga sekati; knjiž. vse to je še pesem prihodnosti se še ne bo kmalu uresničilo; publ., ekspr. ta izdelek je visoka pesem tehnike je zelo kvaliteten, dober
♦ etn. jurjevske pesmi; obredna pesem vsebinsko in melodično prirejena določenemu obredu; glasb. črnska duhovna pesem ljudska pesem z religiozno, svetopisemsko snovjo, nastala med črnci v Združenih državah Amerike; dvoglasna, večglasna pesem; lit. anakreontska pesem; domovinska pesem ki izpoveduje, kaže ljubezen do domovine; epska pesem ki vsebuje pripoved, zgodbo; izpovedna pesem; junaška pesem ljudska pesem, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; lirska pesem ki vsebuje izpoved; lirsko-epska pesem ki vsebuje izpoved v pripovedi; meditativna pesem; množična pesem zborovska, navadno enoglasna, z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; priložnostna pesem ki nastane ob določenem, pomembnejšem (zunanjem) dogodku in je nanj snovno vezana; pesem v enajstercih, svobodnem verzu; pesem v prozi zelo kratko (lirično) literarno delo
SSKJ²
pésemca -e [pesəmca] ž (ẹ̑)
star. pesmica: pisati pesemce / prepevati pesemce
SSKJ²
pésemski -a -o [pesəmski] prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na pesem 2: pesemski napev; pesemsko besedilo / pesemski vložek pesem, del pesmi, ki se vstavi v kako dramsko, operno delo
♦ glasb. pesemska oblika oblika skladbe, sestavljena iz dveh ali treh period, večjih enot
2. star. pesniški: sonet in druge pesemske oblike / pesemska zbirka / to je preveč pesemski izraz
SSKJ²
pésen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na peso: pesno listje, perje; pesno seme / pesni sladkor; izdelovati pesno žganje / pesna solata
SSKJ²
peseta gl. pezeta
SSKJ²
pesimíst -a m (ȋ)
kdor vidi vse v življenju slabše, kot je, črnoglednež: pesimistom se je zdel načrt neizvedljiv; pesimist in optimist / glede tega sem velik pesimist sem zelo pesimističen
SSKJ²
pesimístičen -čna -o prid. (í)
ki vidi vse v življenju slabše, kot je: pesimističen človek; glede uspeha je preveč pesimističen / obšle so ga pesimistične misli; pesimistično govorjenje, ravnanje
● ekspr. podatki so pesimistični kažejo, napovedujejo nekaj slabega, neugodnega
    pesimístično prisl.:
    ne glej na življenje tako pesimistično; pesimistično presojati položaj
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pesimízem -zma m (ī)
lastnost pesimističnega človeka: pesimizem tega umetnika je vsem znan; pesimizem in optimizem / obšel ga je pesimizem / ekspr. dogodki so potrdili, da je bil njegov pesimizem upravičen njegovo pričakovanje, da se bo določena stvar slabo končala / publ. gledati na kaj s pesimizmom pesimistično
// mnenje, prepričanje, da v življenju prevladuje slabo, zlo nad dobrim: za njegove zgodbe je značilen pesimizem
SSKJ²
pesjád -i [pəsjad-] ž (ȃ)
knjiž. več psov, psi: drobovino je vrgel pesjadi; lajanje pesjadi; pren., slabš. krivoverska pesjad
SSKJ²
pesják -a [pəsjak] m (á)
1. zaprt, ograjen prostor za pse: odpreti pesjak; kupci so se gnetli pred pesjaki
// slabš. tesen, zaprt prostor sploh: iz tega pesjaka se morate izseliti; ne da se živeti v takem pesjaku
2. nav. ekspr. pasja hišica, pasja uta: narediti, zbiti pesjak; pes se je cvileč umaknil v pesjak / slabš. saj nisi kupil hiše, ampak pesjak
3. ekspr. (velik) pes: ne približuj se preveč temu pesjaku, saj vidiš, kako renči
4. zastar. rejec psov: kupiti psa od znanega pesjaka
SSKJ²
pesján -a [pəsjan] m (ȃ)
slabš., navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: kdo bi se upiral takemu pesjanu / ozmerjati koga s pesjanom / kot psovka: kako si upaš, pesjan; pesjan stari, tatinski; pren. napasti postojanko fašističnih pesjanov
♦ etn. bajeslovno bitje s človeškim telesom in pasjo glavo; psoglavec
SSKJ²
pesjánar -ja [pəsjanar] m (ȃ)
1. pesjan: maščevati se nad pesjanarji
2. psar: grofov pesjanar
SSKJ²
péskanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od peskati: peskanje cest, travnikov / peskanje kislih zemljišč / peskanje stekla, ulitkov; čistiti s peskanjem / naprava za peskanje
SSKJ²
péskar -ja m (ẹ̑)
kdor dela v peskokopu: peskarji so kopali pesek za cesto
♦ metal. delavec, ki v livarni dela s peskom
SSKJ²
péskast -a -o prid. (ẹ́)
1. ki vsebuje drobna, pesku podobna zrna: peskast sladoled; peskasto, zdrizasto mleko / peskasta obdelava površine slike
2. knjiž. peščen: peskast svet / peskasta steza
SSKJ²
péskati -am nedov. (ẹ̑)
knjiž. posipati s peskom: peskati poledenelo cesto
♦ agr. dodajati zemlji apnenčev pesek; teh. z močnim curkom peska čistiti, obdelovati izdelke, ulitke, steklo
    péskan -a -o:
    peskana zemlja
SSKJ²
pésknat -a -o prid. (ẹ̑)
peščen: pesknata njiva, zemlja / pesknato dno reke / pesknato dvorišče posuto s peskom / zastar. delati v pesknati jami v peskokopu
SSKJ²
peskokòp -ópa m (ȍ ọ́)
kraj, prostor, kjer se koplje, drobi pesek: voziti pesek iz peskokopa; delavci v peskokopu
SSKJ²
peskolòm -ôma m (ȍ ó)
kraj, prostor, kjer se pridobiva, lomi drobnejši kamen, pesek: v bližini je peskolom / kopati pesek v peskolomu peskokopu
SSKJ²
peskolòv -ôva m (ȍ ō)
grad. naprava, ki preprečuje odtekanje peska, listja v kanalizacijo: voda teče skozi peskolov
SSKJ²
peskôven tudi péskoven -vna -o prid. (ō; ẹ́)
peščen: peskovne plasti
SSKJ²
peskovít -a -o prid. (ȋ)
peščen: peskovit svet, teren / peskovita glina
SSKJ²
peskôvnik -a m (ȏ)
ograjen prostor s peskom, mivko za igranje, navadno na igrišču, dvorišču: igrati se na peskovniku
♦ šol. nizkemu zaboju podobna priprava z drobnim peskom ali mivko za oblikovanje reliefa, zlasti v nižjih razredih osnovne šole; žel. posodi podobna priprava na lokomotivi, napolnjena s peskom, s katerim se posipavajo tirnice
SSKJ²
peslájnar -ja [pəslajnar] m (ȃ)
star. pesjan: izogibajte se teh peslajnarjev / luterani in drugi taki peslajnarji krivoverci
♦ etn. bajeslovno bitje s človeškim telesom in pasjo glavo; psoglavec
SSKJ²
pésmar1 -ja m (ẹ̑)
nar. prekmursko kolednik: slišalo se je petje pesmarjev
SSKJ²
pesmár2 -ja m (á)
slabš. kdor piše (slabe) pesmi: nepomemben pesmar
SSKJ²
pesmaríca -e ž (í)
zbirka preprostejših, ljudstvu namenjenih pesmi, navadno z notami: izdati, sestaviti pesmarico / cerkvena, partizanska pesmarica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pesmáriti -im nedov. (á ȃ)
slabš. pisati (slabe) pesmi: v študentskih letih je pesmaril
SSKJ²
pésmica -e ž (ẹ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od pesem: rad bere pesmice; svoje prve pesmice je objavil v mladinskem listu; pisati pesmice; šaljiva, zabavljiva pesmica / pesmice za otroke / zapeti pesmico; melodija pesmice / žvižgal si je veselo pesmico melodijo / pesmica slavca, škrjančka
● ekspr. take pesmice kar komu drugemu poj ne verjamem ti tega, kar pripoveduješ; ekspr. bomo videli, kakšen bo konec te pesmice kako se bo to končalo; kaj se bo s takim govorjenjem, ravnanjem doseglo
SSKJ²
pesmotvórec -rca m (ọ̑)
knjiž. kdor piše (slabe) pesmi: prigodniški, tretjerazredni pesmotvorec; pesniki in pesmotvorci
● zastar. veliki, znameniti pesmotvorec pesnik
SSKJ²
pésnica -e ž (ẹ̑)
ženska, ki piše pesmi: znana pesnica in prevajalka
SSKJ²
pésnik -a m (ẹ̑)
kdor piše pesmi: na prireditvi so pesniki sami brali svoje pesmi; deklamirati verze znanega pesnika; pesniki in pisatelji / ekspr. on je izrazit pesnik ljubezni / ekspr. rad bere ruske pesnike ruske pesmi / knjiž. domoljubni pesnik ki piše domoljubne pesmi; ljudski pesnik ki piše ljudske pesmi; romantični, sodobni pesnik; pesnik balad, sonetov
● star. kako že poje pesnik kako se že glasi določena pesem ali odlomek pesmi; knjiž. pesnik v njem je mrtev ne piše več pesmi; ne doživlja več stvari tako kot pesnik; ekspr. ta pesnik je zelo ljudski ljudje radi berejo njegove pesmi; publ. Jakopič je pesnik barv je umetniški ustvarjalec, slikar, katerega izrazna moč, kvaliteta so barve; vznes. pesnik po milosti božji velik, nadarjen
♦ lit. epski, lirski pesnik
SSKJ²
pésnikov -a -o (ẹ̑)
svojilni pridevnik od pesnik: pesnikov umetniški razvoj; pesnikovo delo, življenje
SSKJ²
pesnikoválec -lca [pesnikovau̯ca in pesnikovalca] m (ȃ)
nav. slabš. kdor piše (slabe) pesmi: on ni pesnik, ampak samo pesnikovalec; prigodniški, rodoljubarski pesnikovalec
SSKJ²
pesnikovánje -a s (ȃ)
glagolnik od pesnikovati: opustiti pesnikovanje / to razodeva vse njegovo pesnikovanje
SSKJ²
pesnikováti -újem nedov. (á ȗ)
nav. slabš. pisati (slabe) pesmi: v mladih letih je pesnikoval
    pesnikujóč -a -e:
    pesnikujoči srednješolci
SSKJ²
pesnikún -a m (ȗ)
slabš. kdor piše (slabe) pesmi: takih pesnikunov je na desetine
SSKJ²
pésniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na pesnike ali pesništvo: ima zelo dober pesniški izraz, jezik; uporabljati metaforo, metonimijo in druga pesniška sredstva / iskati pesniški navdih / njegovi pesniški poskusi segajo v otroška leta / pesniška proza / pesniški psevdonim; publ. izboru pesniških imen v antologiji ni kaj očitati izboru pesnikov / pesniški zbornik
♦ lit. pesniška svoboščina pesnikova pravica, da se zaradi metričnih zahtev oddalji od kakega jezikovnega pravila; taka oddaljitev
// knjiž. zelo čustven: ima zelo pesniško dušo / ne bodi tako pesniški
    pésniško prisl.:
    pesniško slikovit izraz
SSKJ²
pésniškost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost pesniškega: pesniškost jezika
SSKJ²
pésništvo -a s (ẹ̑)
literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je pesem: opustiti, spodbujati pesništvo; zgodovina slovenskega pesništva
// pesniška dela, pesmi: za pesništvo značilne besede / avantgardno, ekspresionistično pesništvo; ljudsko pesništvo
♦ lit. baladno, himnično pesništvo
SSKJ²
pesnítev -tve ž (ȋ)
daljše literarno delo v verzih, navadno pripovedno: napisati, prevesti pesnitev; peta pesem pesnitve je najbolj pretresljiva; pesmi in pesnitve / filozofska, idilična, romantična pesnitev / pesnitev Faust
● publ. dramska pesnitev dramsko delo v verzih, navadno lirsko, čustveno
♦ glasb. simfonična pesnitev programska, oblikovno svobodna enostavčna skladba za orkester
SSKJ²
pésniti -im nedov. (ẹ̑)
pisati pesmi: zadnja leta ni več pesnil; pesnil je v slovenskem in nemškem jeziku / pesniti balade, sonete / pesem, ki jo je pel, je sproti pesnil
SSKJ²
pésnjenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od pesniti: opustiti pesnjenje; metoda, proces pesnjenja / pesnjenje basni, sonetov / to je osrednja tema njegovega pesnjenja
SSKJ²
péso tudi pésos tudi pézo -a m (ẹ̑)
denarna enota nekaterih srednjeameriških in južnoameriških držav: dolžen mi je tisoč pesov; preračunati evre v pese / filipinski, mehiški peso
// bankovec ali kovanec te denarne enote: na mizo je položil pet pesov in odšel
SSKJ²
pést -í ž (ẹ̑)
1. roka s tako skrčenimi prsti, da se dotikajo upognjene dlani: dvigniti pest; odpreti, stisniti pest; tiščati kovanec v pesti; s pestjo groziti, žugati; udariti, razbijati s pestjo po mizi; za pest velika odprtina; kakor pest debel kamen / prsti so se mu skrčili v pest; stisniti roko v pest / bojevanje s pestmi
// star. roka, prsti1: zgrabil ga je s koščenimi pestmi za ovratnik in ga stresel / rokavi za pestmi so umazani na zapestjih
2. s predlogom prostor med skrčenimi prsti in upognjeno dlanjo: izbiti komu kamen iz pesti; v pesti je tiščal nekaj drobiža / ekspr. stisnil mu je kovanec v pest skrivoma dal
3. z rodilnikom količina česa, ki se lahko naenkrat zagrabi, drži s skrčenimi prsti in upognjeno dlanjo: pest drobiža; dala ji je dve pesti moke / dobiti za pest zlatnikov / pest prediva; odžeti pest pšenice
// ekspr. zelo majhna količina česa sploh: teh nekaj pesti sena bomo že še pograbili; dragocena je vsaka pest zemlje / ekspr.: v svoji lasti nima niti pesti zemlje prav nič; okoli hiše je komaj za pest zemlje zelo malo
4. ekspr. (telesna) moč, sila: morali so se pokoriti njegovi pesti; če ne bo šlo drugače, jim bo treba to dokazati s pestjo z nasiljem; krojiti si, pisati si pravico s pestmi
5. nekdaj dolžinska mera, približno 10,5 cm: petnajst pesti dolg / meriti na pesti
● pog. pazi se, ker me močno srbijo pesti zelo si želim, da bi te udaril; ekspr. po vaseh so se pesti krčeviteje stiskale jeza, upornost vaščanov je naraščala; držati, tiščati pesti za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; pog., ekspr. jaz sem že okusil njegove pesti mene je že natepel, pretepel; kmalu jim je pokazal svoje pesti jih fizično napadel; ekspr. to je pravici pest v obraz to je grobo kršenje pravice; pog. dobiti koga v pest ujeti in kaznovati ga; pog. kogar je dobil v pest, vsak je moral poslušati njegovo tarnanje kogar je srečal, s komer se je pogovarjal; ekspr. priti v pest paragrafom zaradi kršenja zakonitosti biti kaznovan; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. lakota, žeja ga ima v pesteh zelo je lačen, žejen; ekspr. začelo se je s prepirom, končalo s pestmi s tepežem, pretepom; pog. na sestanku je treba udariti s pestjo po mizi odločno, ostro nastopiti, zahtevati; publ., ekspr. z jekleno pestjo narediti red v državi z oboroženimi silami, nasiljem; delati na lastno pest na svojo roko; ekspr. to je človek nagle jeze in trdih pesti je močen, divji človek, zlasti v tepežu, pretepu; publ., ekspr. režim železne pesti ki temelji zlasti na vojaških, policijskih metodah in nasilju; ekspr. upošteva samo moč pesti telesno moč; ekspr. vladala je pravica pesti oblast je imel, kdor je bil močnejši, brezobzirnejši
♦ pravn., zgod. pravica pesti v srednjem veku pravica plemstva, da uveljavi svoje pravne zahteve tudi s silo, orožjem
SSKJ²
pésten -tna -o (ẹ̑)
pridevnik od pest: pestni udarec
SSKJ²
péster -tra -o prid., péstrejši (ẹ́)
1. iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestavljen: spored je bil dovolj pester; pestro delo; idejno, oblikovno pester / pestro življenje / pestra druščina
// ki se po značilnostih zelo razlikujejo med seboj: ima pestre izkušnje; to so zelo pestra vprašanja / pestre barve
2. star. ki je zelo različnih barv; pisan: pestra preproga; pestra krila metuljev
    péstro prisl.:
    pestro oblečen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pesticíd -a m (ȋ)
kem. kemično sredstvo za uničevanje mrčesa, škodljivih rastlin: nadzorovati količino pesticidov v živilih; herbicidi, insekticidi in drugi pesticidi
SSKJ²
pestìč -íča m (ȉ í)
bot. ženski spolni organ v cvetu: brazda, vrat pestiča; pestiči in prašniki
♦ strojn. paličasti del orodja za štancanje
SSKJ²
pestíčen -čna -o prid. (ȋ)
bot. ki ima samo pestiče: pestični cvet; pestična mačica / pestične in prašnične rastline
SSKJ²
pestíti -ím nedov. (ī í)
1. ekspr. odločno, z grožnjami izražati nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja: predstojnik ga je pol ure pestil zaradi neizpolnjene norme; pestil je stražarja, ker ga ni zbudil / upniki ga pestijo, zato je prodal gozd; občina jih pesti zaradi neprijavljenega zaslužka
// z grožnjami, silo vplivati na koga, da bi storil, povedal kaj: zasliševalec ga je pestil, kje je tisti dan bil; toliko časa so jih pestili, da so priznali / trdo so ga pestili, a ni izdal nikogar
2. ekspr. povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težkem položaju: pestijo jih veliki davki; suša jih je pestila pol leta; klub pestijo finančne težave / čas, delo me pesti
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: pestile so jih velike skrbi / bolezen ga pesti zelo bolan je; lakota ga je pestila zelo je bil lačen
3. star. tepsti, pretepati, zlasti s pestmi: tako so ga pestili, da je obležal nezavesten
4. zastar., v zvezi pestiti roke stiskati roke v pest: pestil je roke in stiskal zobe
● ekspr. za vsak dinar me pesti hoče natančno vedeti, za kaj je bil uporabljen, zapravljen denar; ekspr. profesor ga je pol ure pestil pred tablo spraševal težko učno snov
    pestíti se ekspr., zastar.
    mučiti se, truditi se: trije možje so se pestili z jadrom
SSKJ²
pestnják -a m (á)
arheol. koničasto kamnito orodje z ostrimi robovi za držanje: izdelava, izum pestnjaka; najdba pestnjaka
SSKJ²
pésto1 -a m (ẹ̑) gastr.
gosta kremasta omaka navadno iz bazilike, značilna zlasti za sredozemske kuhinje: preliti testenine s pestom; peteršiljev pesto; žlica pesta; rezanci s pestom
SSKJ²
pésto2 -a s (ẹ́)
osrednji del kolesa, skozi katerega gre os: vozovi so se vdirali do pest; škripanje pest; pesto in napere / deljeno pesto sestavljeno iz dveh ali več delov
♦ strojn. pesto rotorja, ventilatorja osrednji del rotorja, ventilatorja za pritrditev, nasaditev na gred
SSKJ²
péstovalica in pestoválica -e ž (ẹ́; ȃ)
knjiž. okoli vratu zavezana ruta za oporo poškodovane ali obolele roke; oporna ruta1: nositi roko na pestovalici, v pestovalici
SSKJ²
péstovanček in pestovánček -čka m (ẹ́; á) ekspr.
1. (majhen) otrok: pestovančka so preoblekli v čisto oblekico / doma so še trije pestovančki
2. ljubljenec, razvajenec: on je vedno ostal mamin pestovanček / ti ljudje so pravi pestovančki / mucek je bil otrokov pestovanček
SSKJ²
péstovanec in pestovánec -nca m (ẹ́; á)
ekspr. (majhen) otrok: matere s pestovanci
SSKJ²
péstovanje in pestovánje -a s (ẹ́; ȃ)
glagolnik od pestovati: pestovanja ni temu otroku nikoli dovolj / pestovanje lepih želj / pestovanje tradicije
SSKJ²
péstovati -ujem in pestováti -újem nedov.(ẹ́; á ȗ)
1. držati, imeti koga v naročju: pestovati bratca; dedek je pestoval vnuka; otrok pestuje medvedka, punčko; pestovati in ujčkati / pestovati koga na kolenih
// držati, imeti v naročju sploh: nežno je pestovala fantovo glavo / ekspr. pestovati puško, torbico
2. ekspr. ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu sploh; držati: nekaj časa je pestoval skodelico kave, potem je odgovoril / v rokah je pestoval kozarec / pestovati glavo med rokami
// skrbno, previdno držati: pestovati zlomljeno roko; z dlanjo pestovati komolec
3. ekspr. zelo, pretirano skrbeti za koga: doma so ga pestovali, zato je tako razvajen / novi šef nikogar ne pestuje; pren. življenje ga ni pestovalo
4. knjiž. ohranjati, negovati: pestovati stare navade, običaje / pestovati domačnost kuhinje
5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: pestovati bolečino, jezo, lenobo; dolgo je pestoval misel na drugo službo; v sebi je pestoval občutek krivice / to željo sem pestoval le v mislih
● ekspr. zelo pestuje svoj prehlad zelo, pretirano skrbno (si) ga zdravi; knjiž. v koči so eno uro pestovali svojo utrujenost so utrujeni eno uro počivali, se oddihovali; evfem. pri sosedovih bodo pestovali soseda bo rodila
    péstovati se, in pestováti se
    1. biti, sedeti komu v naročju: že spet se pestuješ / ta otrok bi se samo pestoval
    2. ekspr., zastar. biti, zadrževati se kje: pestovati se na peči, po postelji
    pestujóč -a -e:
    pred hišo je sedel ded, pestujoč vnukinjo
SSKJ²
pestríti -ím nedov., pestrèn (ī í) knjiž.
1. iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestavljati: pestriti dogajanje, pripovedovanje; letošnjo sezono bodo pestrili tudi koncerti tujih ansamblov / pestriti jezik z domačimi reki, pregovori
2. povzročati, da je kaj zelo različnih barv: sončna svetloba je pestrila pokrajino; listje se pestri
    pestríti se 
    biti zelo različnih barv: cvetlice se pestrijo po travnikih; na trgu so se pestrile narodne noše / dan se pestri v zelenju
SSKJ²
péstrna -e ž (ẹ̑)
star. pestunja: pestrna previja otroka; biti za pestrno / najstarejši sin je bil kar dobra pestrna
SSKJ²
pestro... prvi del zloženk, knjiž.
nanašajoč se na pester: pestrokril, pestrolik
SSKJ²
pestrobárven -vna -o prid. (ȃ)
knjiž. pisan: pestrobarvni cveti; ptič s pestrobarvnim perjem / pestrobarvna romantičnost
SSKJ²
pestrobójen -jna -o prid. (ọ̑)
zastar. pisan: pestrobojni metulji; pestrobojna mavrica
SSKJ²
péstrost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost pestrega: pestrost sporeda, vsebine / pestrost odgovorov
SSKJ²
pestún -a m (ȗ)
1. star. varuh, negovalec (majhnega) otroka: bil je zelo skrben pestun
2. knjiž. medvedji mladič, ki še živi pri materi: medvedka s pestunom
SSKJ²
péstunja in pestúnja -e ž (ẹ̑; ú)
ženska, ki varuje, neguje (tujega) majhnega otroka: preskrbeti otroku pestunjo; služiti si kruh kot pestunja / kadar je prišel v rojstni kraj, je zmeraj obiskal staro pestunjo / ekspr. biti bratu za pestunjo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
péš prisl. (ẹ̑)
izraža premikanje s korakanjem: hoditi, iti, potovati peš; vrnila se bova peš / bojevati se peš / vojska je bila na konjih in peš
● šalj. tja, kamor gre še cesar peš na stranišče; star. vojska gre po cesti peš in jež hodeč in jahaje; pog. računati peš brez računalnika; izleti peš utrjujejo telo; v prid. rabi: peš hoja pešhoja; peš pot pešpot; prim. pešpolk
SSKJ²
péš... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na premikanje s korakanjem: pešcona in peš cona; pešhoja; pešpromet in peš promet
SSKJ²
pešáčenje -a s (á)
glagolnik od pešačiti: biti vajen pešačenja / polurno pešačenje / vsakodnevno pešačenje v tovarno
SSKJ²
pešáčica -e ž (á)
zastar. peška1:
SSKJ²
pešáčiti -im nedov. (á ȃ)
nav. ekspr. hoditi peš: v šolo sem vsa leta pešačil; smučišča so lepa, le navkreber je treba pešačiti / rad, veliko pešači
// iti peš: pešačil je do avtobusne postaje, zato je utrujen; tja so se peljali, nazaj pa pešačili / kaj bi pešačili, prisedite / mati je pešačila z najmlajšim v naročju
SSKJ²
pešádija in pešadíja -e ž (á; ȋ)
pog. pehota: v boj je posegla tudi pešadija / težka pešadija
SSKJ²
pešák -a m (á)
1. pešec, hodec: srečal je več pešakov / dober pešak je
2. voj. vojak pehotne enote: četa pešakov; pešaki in artileristi / v vojsko je stopil kot navaden pešak
SSKJ²
pešákinja -e ž (á)
ženska, ki hodi peš: v prometni nesreči je bila pešakinja huje ranjena
SSKJ²
péšanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od pešati: pešanje je pri njem hitro napredovalo / duševno, telesno pešanje / pešanje vida / pešanje discipline
SSKJ²
pešáški -a -o prid. (á)
1. nanašajoč se na pešce ali pešačenje: ima velike pešaške sposobnosti / motorni in pešaški promet
2. nanašajoč se na pešak 2: pešaška čelada / pešaška divizija pehotna divizija
SSKJ²
péšati -am nedov. (ẹ̑)
1. zaradi utrujenosti, velikih naporov hoditi, premikati se čedalje počasneje: videl je, da zasledovalci pešajo; ker je bila pot zelo strma, so začeli pešati
2. postajati slab, onemogel: oče vse bolj peša; zadnje leto je vidno pešal / ekspr. drevo je začelo pešati
3. nav. ekspr. izgubljati popolnost svojih značilnosti: sluh, spomin, vid mu peša / telesne moči so mu pešale; zdravje mu peša
// nav. 3. os. postajati manj sposoben za (zadovoljivo) opravljanje svoje funkcije: z leti oči pešajo; srce mu je začelo pešati
4. ekspr. postajati manj močen, intenziven: disciplina, vnema peša / njena ljubezen peša
♦ jezikosl. raba besede peša beseda se uporablja glede na kak sinonim čedalje redkeje
    pešajóč -a -e:
    pustil je pešajoče sopotnike daleč za seboj; pešajoča ljubezen
SSKJ²
péšcóna in péš cóna -e ž (ẹ̑-ọ̑)
predel, območje, namenjeno samo za pešče: ureditev nabrežja v tlakovano pešcono
SSKJ²
peščáj -a m (ȃ)
anat. mišična blazinica na palčni in mezinčni strani dlani: poškodovati si peščaj
♦ lov. mišična blazinica med prsti nekaterih živali
SSKJ²
peščén -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na pesek: peščeno zrno / peščena plaža; peščena pot, steza; peščena tla / peščen (puščavski) vihar / peščena glina / peščena kopel kopel v zdravilnem pesku / peščeni filter filter, napolnjen s peskom
2. po barvi podoben pesku: mož s peščenimi brki / uniforma peščene barve
♦ agr. peščena kopel kopel v pesku, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; papir. peščeni papir močen, trpežen papir s prilepljenimi drobci mletega stekla, kremenovega peska za glajenje; teh. peščeni kalup kalup, izdelan iz peska, navadno kremenovega; zool. peščena bolha bolha, katere oplojena samica se zarije v kožico med prsti in za nohte, Tunga penetrans; navadna peščena osa osa, ki izkoplje rov za gnezdo v pesek, Ammophila sabulosa
    peščéno prisl.:
    peščeno pobarvati; peščeno bled obraz; peščeno rumen
SSKJ²
peščénčev -a -o (ẹ̄)
pridevnik od peščenec: lapornati in peščenčevi sloji
SSKJ²
peščénec -nca m (ẹ̄)
kamnina, sestavljena iz drobnih zrn peska, zlepljenih med seboj z vezivom, petr. peščenjak: kip, zgradba iz peščenca
SSKJ²
peščeníca -e ž (í)
peščena prst: krompir gnije, čeprav so ga sadili v peščenico
♦ bot. velika peščenica obmorska rastlina s pernato deljenimi, nazobčanimi listi in belimi cveti, Ammi majus
SSKJ²
peščeník -a m (í)
star. peščenjak: kopati peščenik
SSKJ²
peščenína -e ž (í) knjiž.
1. peščina: valovi pljuskajo na peščenino / ladja je nasedla na peščenini
2. peščena tla, prst: obdelovati peščenino; rahla, suha peščenina
SSKJ²
peščenják -a m (á)
petr. kamnina, sestavljena iz drobnih zrn peska, zlepljenih med seboj z vezivom: rdeč, siv peščenjak; kosi peščenjaka; kip, tlak iz peščenjaka; lapor in peščenjak / kremenov peščenjak
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
peščenjákov -a -o (á)
pridevnik od peščenjak: peščenjakovi sloji
SSKJ²
peščénka -e ž (ẹ̄) knjiž.
1. peščena ura: obrniti peščenko
2. peščena prst: pognojiti peščenko
♦ bot. užitna goba z rumenkasto rjavim klobukom, Suilus variegatus; rastlina z nasprotno stoječimi listi in belimi ali rdečimi cveti, Arenaria
SSKJ²
peščenobárven -vna -o prid. (ȃ)
ki je peščene barve: peščenobarven obraz
SSKJ²
peščévje1 -a [pəščeu̯je] s (ẹ̑)
več pečk, pečke: odstraniti kumaram peščevje; ponudila je hruške brez peščevja
SSKJ²
peščévje2 -a s (ẹ̑)
ekspr. peščena površina, tla: iz peščevja je rastla trava
SSKJ²
peščíca1 -e ž (í) nav. ekspr.
1. manjšalnica od pest: otrok je odprl, stisnil peščico / udrtina, velika za otroško peščico / svojo drobno roko je skrčil v peščico / stisnil mu je drobiž v peščico / peščica soli
2. z rodilnikom majhna skupina ljudi: peščica posameznikov, vojakov / od cele stotnije jih je ostalo živih samo za peščico
// majhna skupina česa sploh: peščica dežel se še obotavlja / peščica izrazov
SSKJ²
peščíca2 -e [pəščica] ž (í)
ekspr. manjšalnica od peška: odstraniti peščice iz jabolka
SSKJ²
peščína -e ž (í)
z nanesenim, naplavljenim peskom pokrita obala, breg: prišel je do mesta, kjer se peščina počasi spušča v morje; valovi so pljuskali na peščino; sončiti se na peščinah / kopalna peščina / knjiž. peščino so znova uredili plažo
// tako pokrito dno reke, morja, navadno blizu obale: ladja je nasedla na peščini; plitva peščina; zaradi peščine ob ustju reke je voda plitva / morska, rečna peščina
SSKJ²
peščíšče -a [pəščišče] s (í)
agr. osrednji del ploda s pečkami: izrezati, odstraniti peščišče; peščišče hruške, jabolka
SSKJ²
péšec -šca m (ẹ̄)
1. kdor hodi peš: avtomobil je podrl neprevidnega pešca; pešci in kolesarji / prehod za pešce zaznamovani del cestišča, na katerem morajo vozniki dati pešcem prednost
2. voj. pešak: za pešci se je razvrstila konjenica / vojak pešec
SSKJ²
péšhója in péš hója -e ž (ẹ̑-ọ́)
ekspr. hoja1, pešačenje: pešhoja ga je utrudila; dolga, naporna pešhoja
SSKJ²
péška1 -e ž (ẹ̄)
ženska, ki hodi peš: povoziti, spregledati, zbiti peško; poškodovana, ranjena peška; peška in kolesarka
SSKJ²
peškà2 -è in pèška -e [pəška] ž, rod. mn. pèšk stil. pešká (ȁ ȅ; ə̀)
pečka2: olupljenemu jabolku odstraniti peške; grozdne peške; ima denarja kot peška zelo veliko / češnjeva peška
SSKJ²
péški1 -a -o prid. (ẹ̑)
nar. vzhodno nanašajoč se na pešce ali pešačenje: peški most / peška pot pešpot
● nar. vzhodno pot bo za peške noge naporna za hojo, pešačenje
SSKJ²
péški2 prisl. (ẹ̑)
nar. vzhodno peš: domov je prišel peški
● nar. vzhodno peški prati ročno
SSKJ²
péšpólk -a m (ẹ̑-ọ̑)
star. pehotni polk: poveljnik, štab pešpolka / gorski pešpolk pehotni polk, izurjen za operacije v gorah, hribih
SSKJ²
péšpót1 in péš pót -a m (ẹ̑-ọ́)
zastar. pešpot2: iti po pešpotu / prijal mu je hiter pešpot
SSKJ²
péšpót2 in péš pót -í ž (ẹ̑-ọ̄)
1. pot, namenjena, primerna samo za pešce, pešačenje: do vrha vodi samo pešpot; kolovoz je prešel v pešpot; blatna, gozdna pešpot
2. star. hoja1, pešačenje: pešpot ga je utrudila
♦ tur. pešpot Baltik–Jadran markirana pot za potovanje peš od Baltika do Jadrana
SSKJ²
péšpótnik in péš pótnik -a m (ẹ̑-ọ̑)
popotnik, ki hodi, potuje peš: priročnik za pešpotnike
SSKJ²
péšpromèt in péš promèt -éta m (ẹ̑-ȅ ẹ̑-ẹ́)
gibanje, premikanje pešcev po navadno za to posebej urejenih prometnih površinah: zagotavljati varen pešpromet; nadzor, urejanje pešprometa; kolesarski promet in pešpromet / zakon o varnosti v pešprometu / površina je namenjena izključno pešprometu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
peštáti -ám nedov. (á ȃ) nar. zahodno
1. mečkati, tlačiti: peštati grozdje, sadje / z nogami peštati
2. tlačiti, riniti: ujetnike so surovo peštali v vagone
SSKJ²
péštvo -a s (ẹ̑)
zastar. pehota: konjenica in peštvo
SSKJ²
pét pêtih štev. (ẹ̑ é)
izraža število pet [5]
a) v samostalniški rabi: dvakrat pet je deset; kar petim je dolžen / ura je pet; vstajati ob petih zjutraj 5h; čakati od petih do šestih (popoldne) 17h
b) v prilastkovi rabi: pet prstov; v petih urah bo nazaj; tudi neskl.: sestavljen iz pet(ih) delov; od teh pet(ih) tednov je prebil štiri v bolnišnici
// neskl. izraža številko pet: oddaja na kanalu pet; avtobusna proga pet; tekma se je končala s pet proti dve / pog. v spričevalu ima same pet odlične ocene
● ekspr. do šole ima samo pet korakov šola je zelo blizu; star. vse skupaj je kakor pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno; ekspr. spametovati se pet minut pred dvanajsto komaj še pravočasno; pog. za pet kriščevih ran, saj se bo ubil izraža strah, vznemirjenje, obup; star. vsi mu strežejo, on pa ne pet ne šest se ne zmeni za to; ekspr. ženinov ima na vsak prst (po) pet zelo veliko; drži se, kot da ne zna do pet šteti nevedno, naivno
SSKJ²
pet... ali pét... in pet... prvi del zloženk (ẹ̑)
1. nanašajoč se na število pet: petletka, petsedežen; petkraten
2. za pet večji od vsote desetic, na katere se nanaša: petindvajset
SSKJ²
pêta -e tudi -é ž (é)
1. del stopala pod nartom: poškodovati si peto; zbodel se je v peto; nekaj časa hodi po prstih, nato po petah; brcniti žogo s peto; vso peto ima ožuljeno; gleženj, nart in peta / čepeti na petah; zasukala se je na peti in odšla / ekspr. nosi haljo do pet dolgo (do pet) / vojak je udaril s petami v pozdrav
● teče, da ga pete komaj dohajajo zelo hitro; pog. igrajo tako poskočno, da vsakogar srbijo pete da si vsakdo želi plesati; ekspr. brusiti pete hitro hoditi, teči; nizko iztegniti pete umreti; slabš. lizati pete komu ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost; ekspr. pete si lahko obrusiš, pa boljšega ne najdeš lahko zelo veliko prehodiš; ekspr. odmakniti, odnesti, pobrati pete oditi; pobegniti; ekspr. hitro zna sukati pete hoditi, plesati; ekspr. obesiti, prilepiti se komu za pete hoditi tik za njim; slediti mu v neposredni bližini; zasledovati ga; biti pogostoma v njegovi družbi proti njegovi volji; star. tuja vrata ga bijejo po petah nima svojega doma; ekspr. že dolgo sem jim trn v peti mi nasprotujejo, me ne marajo; ekspr. gori mu pod petami je v veliki stiski, nevarnosti; ekspr. imeti koga pod peto ukazovati, gospodovati mu; ekspr. neprestano ji je za petami hodi za njo, jo zasleduje; ekspr. smrt mu je že za petami kmalu bo umrl; to je njegova Ahilova peta slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi proti njemu; ekspr. fant je hitrih, urnih pet lahko hitro hodi, teče; ekspr. samo hitre pete so ga rešile s hitrim tekom, begom se je rešil; ekspr. junak, poštenjak je od pet do glave zelo je junaški, pošten; ekspr. biti nov od glave do peta biti oblečen v nova oblačila; ekspr. več ima v peti kakor ti v glavi neprimerno več ve kot ti; preg. kdor nima v glavi, ima v petah pozabljiv človek se mora večkrat vrniti
2. zadnji spodnji del obuvala: peta se ji je odlomila; gumijasta, lesena, usnjena peta / čevlji z nizko, visoko peto
// del nogavice, ki pokriva peto: nogavico je spletla do pete; na peti imaš luknjo; lepo krojena, zaokrožena peta / trenirke s peto s hlačnicami, podaljšanimi čez peto
3. del kakega orodja, priprave, s katerim se ta na kaj naslanja, opira, pritrjuje: jambor se je prelomil nad peto; peta kose drsi po tleh široki del rezila ob ročaju; peta pluga del pluga, ki drsi po dnu brazde
♦ navt. peta krmila del krmila, vsajen v ležišče v gredlju
4. nar. kos kruha, odrezan ob strani hlebca: rad bi peto, ne pa sredice / peta kruha
SSKJ²
petáča1 -e ž (á)
ekspr., zastar. peta: hlače mu segajo do petač
● ekspr. misel na kuhinjske dobrote nam je podmazala utrujene petače ta misel nas je spodbudila, da smo hitreje hodili
SSKJ²
petáča2 -e ž (á)
nekdaj srebrn avstrijski kovanec za pet kron: žvenketal je s petačami
SSKJ²
peták -a m (á)
1. vrednost pet denarnih enot: vse je prodal za nekaj petakov
// bankovec ali kovanec v tej vrednosti: menjati petak
2. nekdaj avstrijski bankovec za pet goldinarjev: zapravil je tri petake / iz denarnice je vzel petak in ga položil na mizo
3. nar., navadno v zvezi gosak petak pet let star gosak: zaklati gosaka petaka
SSKJ²
petárda -e ž (ȃ)
s smodnikom napolnjen kartonski tulec z zastraševalnim eksplozijskim učinkom: metati petarde; slišati je pokanje petard
♦ zgod. petarda v srednjem veku s smodnikom napolnjena kovinska posoda z vžigalno vrvico za podiranje, razstreljevanje zidov, obzidij
SSKJ²
petáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. hoditi, iti: urno je petal proti domu
SSKJ²
pétčlánski -a -o prid. (ẹ̑-ȃ)
ki sestoji iz petih članov: petčlanski uredniški odbor; petčlanski senat okrožnega sodišča; petčlanska družina
SSKJ²
pétdélen -lna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
ki ima pet delov: petdelna skladba
♦ glasb. petdelni takt petdobni takt
SSKJ²
pétdeset -ih štev. (ẹ̑)
izraža število ali številko petdeset [50]: mož pri petdesetih letih
SSKJ²
petdeset... ali pétdeset... in petdeset... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na število petdeset: petdesetdinarski, petdesetglav, petdesetletje, petdesetletnica
SSKJ²
petdeseták -a m (á)
vrednost petdesetih denarnih enot: plačati petdesetak / dobil je za petdesetak drobiža
// bankovec ali kovanec v tej vrednosti: menjati petdesetak; plačal je s petdesetakom
SSKJ²
pétdesetdínarski -a -o prid. (ẹ̑-ȋ)
ki ima vrednost petdesetih dinarjev: petdesetdinarski bankovec
SSKJ²
pétdesetévrski -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
ki ima vrednost petdesetih evrov: petdesetevrski bankovec
SSKJ²
pétdeseti -a -o štev. (ẹ̑)
ki v zapovrstju ustreza številu petdeset: mož v petdesetem letu
● knjiž. petdeseta [50.] leta preteklega stoletja od 1950 do 1960
SSKJ²
pétdesetkílski -a -o prid. (ẹ̑-ȋ)
pog. težek petdeset kilogramov: petdesetkilska vreča moke
SSKJ²
pétdesetléten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
1. star petdeset let: čeprav je že petdesetleten, mu lasje še niso osiveli; petdesetletna ženska
2. ki traja petdeset let: petdesetletna doba
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pétdesetlétnica -e ž (ẹ̑-ẹ̑)
1. petdeseta obletnica: praznovati petdesetletnico; petdesetletnica podjetja, tovarne
2. petdeset let stara ženska: vdovec se je poročil s petdesetletnico
SSKJ²
pétdesetlétnik -a m (ẹ̑-ẹ̑)
petdeset let star moški: želeti petdesetletniku še veliko zdravja
SSKJ²
pétdesettólarski -a -o prid. (ẹ̑-ọ̄)
ki ima vrednost petdesetih tolarjev: petdesettolarski bankovec, kovanec; petdesettolarski prispevek
SSKJ²
pétdínarski -a -o prid. (ẹ̑-ȋ)
ki ima vrednost petih dinarjev: petdinarski kovanec
SSKJ²
pétdnéven -vna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
ki traja pet dni: petdnevni izlet, seminar / petdnevni delovnik delovni teden, v katerem se dela pet dni; petdnevni pouk pouk pet dni na teden
SSKJ²
pétdôben -bna -o prid. (ẹ̑-ó ẹ̑-ō)
glasb. ki obsega pet dob: petdobni takt
SSKJ²
pêteh -éha m (é ẹ́)
nar. petelin: na gnojišču je kikirikal peteh
SSKJ²
pétek -tka m (ẹ́)
peti dan v tednu: danes je petek; že od petka dežuje; pogreb bo v petek, 10. februarja; drugi, zadnji petek v aprilu / zgodilo se je v noči od petka na soboto
● spoštovati petek v krščanskem okolju ob petkih ne jesti mesa, postiti se; ekspr. ta dan je bil zanje črni petek doživeli so veliko nesrečo, neuspeh; ekspr. te čevlje je imel za petek in svetek za delovne in praznične dni; star. držati se, gledati kakor (na) kvatrni, veliki petek žalostno, nejevoljno; petek, slab začetek po ljudskem verovanju delo, stvar, ki se začne v petek, (rade) spremljajo težave, neprijetnosti; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka
♦ gled. abonma petek popoldanski abonma za gledališke predstave, koncerte ob določenih petkih popoldne; rel. veliki petek petek pred veliko nočjo, ko se obhaja spomin na Kristusovo smrt
SSKJ²
petêlin -ína m (é í)
1. kokošji samec: petelin kikirika, poje; zaklati petelina; hodil je po vasi kakor petelin ponosno, bahavo; drži se kot petelin na gnoju / lov na petelina na divjega petelina / šalj., kot podkrepitev res je, tristo petelinov
2. petelinu podoben predmet, ki kaže smer vetra: veter je premaknil, zavrtel petelina na strehi; pločevinast, pozlačen petelin
3. ekspr. kdor se hitro razburi, stepe: prijatelji so komaj pomirili bojevita petelina; družba mladih, vročekrvnih petelinov / kot nagovor ti petelin ti, še tepel bi se rad
// kdor domišljavo, oblastno govori, se vede: za oba mlada petelina se niso dosti menili; poznam te štabne peteline / ne bodi tak petelin
4. ekspr., navadno s prilastkom ogenj, požar: na strehi se je pokazal ognjeni, rdeči petelin / goreči petelin se je preselil še na sosednjo hišo
5. vzvod mehanizma za sprožitev udarne igle pri ročnem strelnem orožju: napel je petelin(a) in sprožil / držati prst na petelinu imeti orožje pripravljeno na strel; pritisniti na petelina sprožiti, ustreliti
6. obrt. ploščati del plinske, vodovodne pipe, s katerim se suka stožec za odpiranje ali zapiranje dotočne cevi: obrniti petelin(a) / odpreti petelin(a)
● nar. petelin ga je izpel po ljudskem verovanju napovedal njegovo smrt; petelini so že odpeli, ko je vstal v kmečkem okolju zdanilo se je že; ekspr. posaditi, spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; star. pomenkovati se do drugih petelinov do zgodnjega jutra; ekspr. vstajati s petelini v kmečkem okolju zelo zgodaj; bojni petelini petelini, ki se gojijo, dresirajo za medsebojne boje; galski petelin podoba petelina kot simbol Francije
♦ lov. petelin zunanja napenjalna priprava pri lovski puški, navadno ob strani, ki pritisne na udarno iglo; (divji) petelin brusi, kleplje; zool. divji petelin velika gozdna ptica temne, na prsih zelenkasto modre barve, Tetrao urogallus; mali petelin ruševec; morski petelin na morskem dnu živeča riba z velikimi prsnimi plavutmi in veliko koščeno glavo, Dactylopterus volitans
SSKJ²
petelínast -a -o prid. (í) ekspr.
1. ki domišljavo, oblastno govori, se vede: mar mi je ta petelinasti fant / zelo je postal petelinast / petelinasta samozavest ga je zapustila
// ki se hitro razburi, stepe: pomiriti, potolažiti petelinaste goste
2. ekspr. raznobarven, zelo opazen: petelinasto oblačilo
SSKJ²
petelínček -čka m (ȋ)
1. nav. ekspr. manjšalnica od petelin: petelinček je že začel peti; petelinček in jarčke / položil je prst na petelinčka in čakal
2. ekspr. kdor se hitro razburi, stepe, navadno otrok: petelinčka v prvi klopi sta se že pomirila / kot nagovor kaj se razburjaš, petelinček
// kdor domišljavo, oblastno govori, se vede, navadno otrok: sosedovega petelinčka je težko poslušati / kot nagovor glej ga, petelinčka, kako hodi
● ekspr. le glej, dekle, da ne bomo tvojega petelinčka presenetili pri tebi fanta, ljubčka
♦ bot. petelinček rastlina z gomolji ali korenikami ter belo rumenimi ali rdečimi cveti v socvetju, Corydalis; etn. peča s petelinčkom peča, pri kateri sta ogla zavezana na čelu in naravnana v obliki petelinovega grebena; zavezati pečo na petelinčka, v petelinčka
SSKJ²
petelínčiti -im nedov. (í ȋ)
ekspr. prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: že nekaj časa brez uspeha petelinči okrog nje
    petelínčiti se 
    1. razburjati se, vznemirjati se: kaj se le petelinčiš, saj ti nihče nič noče
    2. uveljavljati se, udejstvovati se: tudi tvoj mož se je začel petelinčiti v politiki
SSKJ²
petelínčkov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na petelinčke: petelinčkov greben, rep / petelinčkovo kikirikanje
// star., v zvezi petelinčkove hlače hlače, katerih hlačnice ne segajo do gležnjev: obleči petelinčkove hlače
SSKJ²
petelínec -nca m (ȋ)
1. star. petelin: petelinec je zaplahutal s perutmi in zakikirikal / rdeči petelinec je dosegel golobnjak / napel je petelinec in sprožil
2. nav. mn., nar. ocvrta ali kuhana jed v obliki grebenčkov iz kvašenega ali nekvašenega testa z nadevom; grebenčki: Tedaj je prinesla strina slamnico mrzlih ajdovih petelincev (F. Bevk)
SSKJ²
petelíniti -im nedov. (í ȋ) ekspr.
1. domišljavo, oblastno hoditi, stopati: glej ga, domišljavca, kako petelini proti domu
2. prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: že spet petelini okrog tvoje sestre
    petelíniti se 
    1. ponašati se, postavljati se: v naši hiši se ne boš tako petelinil; nehaj se peteliniti, tudi drugi še kaj vedo; peteliniti se pred kom / peteliniti se v novi obleki / če bi ti vedela, kam grem, se je petelinil / peteliniti se s svojimi zmagami bahati se / v mestu so se petelinili okupatorji
    // delati se pogumnega, junaškega: kaj se boš petelinil, saj te poznamo; doma se petelini, tu je pa tako boječ
    2. razburjati se, vznemirjati se: petelini se, kadar boš upravičen
    3. biti zelo viden, opazen: na njegovem klobuku se petelini velik krivec
SSKJ²
petelínjenje -a s (ī)
glagolnik od peteliniti: njegovo petelinjenje postaja že smešno / petelinjenje fantov na plesišču
SSKJ²
petelínji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na peteline: petelinja in pavja peresa / petelinje kikirikanje, petje / njegovo petelinje šopirjenje je prav smešno / petelinji lov lov na divjega petelina
● petelinji boj boj, spopad dveh za to gojenih, dresiranih petelinov; ekspr. vstal je ob petelinjem petju zelo zgodaj
♦ etn. petelinji boj igra, pri kateri skušata igralca, ki sedita na soigralcih, drug drugega vreči na tla; igra, pri kateri skušata igralca, ki poskakujeta po eni nogi, s sunki ramen, prekrižanih rok prisiliti drug drugega, da stopi na obe nogi; šport. petelinja kategorija bantam kategorija; vet. petelinja hoja nepravilna hoja konja, pri kateri sunkovito, previsoko dviga eno ali obe zadnji nogi
SSKJ²
petelínka -e ž (ȋ)
lov. lovska puška z dvema petelinoma:
SSKJ²
petelínov -a -o (í)
pridevnik od petelin: petelinov greben, rep
SSKJ²
petelínstvo -a s (ȋ)
ekspr. domišljavost, oblastnost: njegovega petelinstva bo kmalu konec
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pêten -tna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na peto: petne kosti / petni del čevlja
SSKJ²
Péter -tra m (ẹ́)
ekspr., navadno v zvezi Peter ali Pavel kdorkoli: to lahko reče Peter ali Pavel, jaz ne grem nikamor; plačal bo, pa naj bo Peter ali Pavel / ne potrebujemo ne Petra ne Pavla nikogar
♦ igr. črni Peter otroška igra s kartami, pri kateri izgubi tisti, ki mu ostane karta s figuro črne glave
SSKJ²
péter1 -tra m (ẹ́)
nar. podstrešni prostor v gospodarskem poslopju za hranjenje sena: zmetati seno na peter
SSKJ²
petér2 -a -o štev. (ẹ̑)
ki je petih vrst: toči petero vino
SSKJ²
petérček -čka m (ẹ̑)
1. nav. mn. vsak od petih pri enem porodu rojenih otrok: roditi peterčke
2. hiša s petimi popolnoma ločenimi stanovanji: stanovati v peterčku
SSKJ²
petérec in petêrec -rca m (ẹ̑; ȇ)
lit. peterostopni jambski verz: kitico sestavljajo dva šesterca in dva peterca / jambski peterec
SSKJ²
petérica -e ž (ẹ̑)
skupina petih oseb: peterica vojakov je odšla minirat most
♦ pravn. senat peterice sestavljen iz petih sodnikov
// knjiž. skupina petih enot: peterica draguljev, kart
SSKJ²
petérka -e ž (ẹ̑)
1. skupina petih oseb, navadno sestavljena za določeno delo, nalogo: tu se je sestala ilegalna peterka
// nav. mn. vsak od petih pri enem porodu rojenih otrok ženskega spola: roditi peterke
2. publ. skupina petih igralcev košarkarskega moštva, ki je trenutno določena za igro: gledalci so bučno spodbujali domačo peterko
♦ šport. napadalna peterka pet igralcev nogometnega moštva, ki igrajo zlasti v napadu; prva peterka pet igralcev košarkarskega moštva, ki igrajo na začetku tekme
3. skupina petih izžrebanih številk pri lotu: imeti eno peterko in dve trojki
SSKJ²
petéro -ih tudi -- štev. (ẹ̑)
skupina petih enot
a) pri množinskih samostalnikih: stanovanje ima petero vrat
b) pri drugih samostalnikih: za mizo sedi petero gostov
SSKJ²
petero... prvi del zloženk
nanašajoč se na število pet: peteroboj, peterokrak
SSKJ²
peterobòj -ôja m (ȍ ó)
šport. atletsko tekmovanje v petih panogah: prirediti peteroboj / tekmovati, zmagati v peteroboju / moderni peteroboj tekmovanje v jahanju, sabljanju, streljanju s pištolo, plavanju in teku; peteroboj za moške; peteroboj za ženske
● (antični) peteroboj pri starih Grkih tekmovanje v teku, skoku, metu diska in kopja ter v rokoborbi
SSKJ²
peteroglásen -sna -o prid. (ā)
glasb. komponiran za pet glasov: peteroglasna skladba / peteroglasno petje
SSKJ²
peteroknjížje -a s (ȋ)
rel. prvi del Biblije, ki obsega pet Mojzesovih knjig; pentatevh: prevod peteroknjižja
SSKJ²
peterokótnik -a m (ọ̑)
geom. lik, ki ima pet kotov: izračunati ploščino peterokotnika / pravilni peterokotnik
SSKJ²
peterokrák in peterokràk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima pet krakov: narisati peterokrako znamenje / zastava s peterokrako zvezdo; sam.: na kapo si je pripel peterokrako zvezdo, ki ima pet krakov
SSKJ²
peterokŕp -a -o prid. (ȓ r̄)
bot. ki je iz petih krp, delov: peterokrpi listi vinske trte
SSKJ²
peterolísten -tna -o prid. (ȋ)
ki ima pet listov: peterolistni okrasek / peterolistna rastlina
SSKJ²
peterooglàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima pet oglov: peterooglat stolp / narisati peterooglato zvezdo peterokrako zvezdo
SSKJ²
peteropŕst -a -o prid. (ȓ r̄)
nanašajoč se na pet prstov: peteroprste rokavice
♦ anat. peteroprste okončine
SSKJ²
peteropŕstnik -a m (ȓ)
bot. petoprstnik
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
peterorogljàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima pet rogljev: peterorogljate vilice / peterorogljata morska zvezda peterokraka morska zvezda
SSKJ²
peterostópen -pna -o prid. (ọ̄)
lit. sestavljen iz petih stopic: peterostopni jamb, verz
SSKJ²
peteršìlj tudi peteršílj -ílja m (ȉ í; ȋ)
začimbna rastlina s temno zelenimi deljenimi listi in belim korenom: posejati, zaliti peteršilj; vejica peteršilja / sesekljati peteršilj in ga potresti po krompirju liste, vejice peteršilja
♦ bot. pasji peteršilj navadni steničjak
SSKJ²
peteršíljček -čka m (ȋ)
ekspr. manjšalnica od peteršilj: vsak peteršiljček moramo kupiti; greda za peteršiljček / dodaj juhi malo sesekljanega peteršiljčka sesekljanih listov, vejic peteršilja
SSKJ²
peteršíljev -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na peteršilj: peteršiljev koren; peteršiljeva vejica / peteršiljeva omaka
SSKJ²
pétévrski -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
ki ima vrednost petih evrov: petevrski bankovec; petevrska vstopnica
SSKJ²
pétglásen -sna -o prid. (ẹ̑-ā)
glasb. komponiran za pet glasov: petglasni madrigal; petglasna skladba
SSKJ²
pêti1 -a -o štev. (é)
ki v zapovrstju ustreza številu pet: petek je peti dan v tednu; peti [5.] maj; hodi v peti razred; sedeti v peti vrsti; cesar Karel V. / pripelje se z vlakom ob peti (uri) 5h; 17h
● peta kolona pred drugo svetovno vojno Nemci in pristaši nacizma, ki v nenemški državi podtalno delujejo za nacistične interese; ekspr. biti (za) peto kolo nepotreben, odveč; sam.:, star. že v peto ga iščem petič; star. vseeno mi je, kaj mislijo o meni ljudje, ki mi niso ne v peto ne v šesto ki so mi popolnoma tuji, s katerimi nimam nobene zveze
SSKJ²
péti2 pôjem nedov., pój pójte tudi pôj pôjte; pél (ẹ́ ó)
1. oblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: dolgo v noč sta še pela; zibala je otroka in mu pela; glasno, veselo, žalostno peti; poje kot slavček zelo lepo / peti od sreče, veselja; peti si v tolažbo / na vasi so peli fantje / ne zna peti / ekspr. glasovi so peli zdaj milo, zdaj otožno
// preh. izražati, posredovati določeno besedilo s petjem: te pesmi pojejo ob bedenju pri mrliču; peti podoknice, uspavanko, žalostinko; navdušeno, ubrano, ekspr. od srca peti narodne pesmi; to pesem znajo prav peti samo domačini / tiho je pel (pesem) o ljubezni, svobodi; pren., pesn. nebo je pelo himno lepote poslavljajočemu se soncu
2. glasbeno se izražati z glasom: peti ob spremljavi klavirja; učiti se peti / peti po notah, star. iz not; not ne pozna, zato poje le po posluhu; peti nizko, visoko z nizkim, visokim glasom / peti alt, bas, sopran / ekspr. navadno poje junaške vloge besedila za te vloge / arijo iz opere poje znana solistka; vse pesmi bo zapel otroški zbor
// ukvarjati se, navadno poklicno, s petjem: poje pri zboru, kot solist; peti v operi; nehala je peti / pog. več let je pela na koru bila je cerkvena pevka
3. ekspr. izražati misli v vezani besedi: veliko je pel o bratstvu, ljubezni, soncu / ta pesnik poje zelo žalostno vsebina njegovih pesmi je žalostna
// star. pesniti: pel jim je v domačem jeziku / pel je nesmrtne pesmi / na tvojo lepoto zdaj pojem
4. ekspr. govoriti, pripovedovati: ti kar komu drugemu poj o tem, meni ni treba; nikar mi več ne poj; lepo poješ, vendar te ne bom poslušal; vedno poje eno in isto
5. oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: v grmovju pojejo ptiči; slavček je pel vso noč; vsak večer posluša, kako pojejo črički, murni
6. ekspr. dajati, oddajati enakomerno ponavljajoče se zvoke: jeklo je pod udarci čudno pelo; strune, žice so pele / zvonovi so peli čez hribe in doline / motor je enakomerno pel brnel
// z oslabljenim pomenom izraža delovanje, dejanje sploh: poletje je in grablje pojejo; pile in žage pojejo ves dan / pisalni stroji so peli; telefon je pel vse dopoldne zvonil / puške in topovi so neutrudno peli
● ekspr. cepec v njegovih rokah ni več pel kakor nekdaj nič več ni mogel tako mlatiti, delati; nič več ni bil tako močen; ekspr. duša mu poje od sreče, veselja zelo je srečen, vesel; ekspr. v teh vaseh zelo pojejo izgovarjajo besede, stavke tako, da je melodija izrazita; ekspr. kadar je nagajal, je pela leskovka, šiba je bil tepen z leskovo palico, šibo; je bil tepen sploh; ekspr. o tem poje neka stara pesem to je vsebina pesmi; ekspr. pri nas je v glavnem pela polenta smo jedli v glavnem polento; ekspr. v gozdu je pela sekira v gozdu so sekali; pog. radio mu poje od jutra do večera ga posluša; ekspr. kar naprej mu pojejo hvalo, slavo zelo ga hvalijo, slavijo; šalj. žena mu spet poje levite ga ošteva; pog. ob letu bo pel novo mašo bo postal duhovnik; ekspr. utegne ti huda, slaba, trda peti lahko boš težko živel; boš v neprijetnem, nevarnem položaju; pog. čez peti z višjim glasom spremljati melodijo; peti naprej pri dvoglasnem ali večglasnem petju peti vodilno melodijo
♦ glasb. dvoglasno, enoglasno peti; lov. divji petelin poje se oglaša z značilnim glasom v času parjenja
    pojóč -a -e:
    njen pojoči glas mu zelo ugaja; pojoči udarci kladiv; pojoča skupina mladih; prisl.: pojoče govoriti; glas se mu je pojoče spreminjal
    pét -a -o:
    pesem se je širila v peti obliki; med ljudstvom pete pesmi
    ♦     rel. peta maša maša, pri kateri se posamezna besedila pojejo
SSKJ²
petíca -e ž (í)
1. pog. številka pet: prečrtati petico / petica vozi vsako uro tramvaj, avtobus številka pet
2. pog. najvišja pozitivna ocena (v šoli); odlično: dobivati petice; v matematiki ima petico
// nekdaj negativna ocena (v šoli): v spričevalu ni imel nobene petice
3. pog. tip francoskega osebnega avtomobila nižjega srednjega razreda znamke Renault: predstavitev nove petice; kupci, vozniki petice
4. nekdaj srebrn avstrijski kovanec za pet grošev: v dar je dobil dve petici / srebrna petica / šmarna petica z Marijino podobo na eni strani
5. igralna karta s petimi znaki: karova petica
SSKJ²
petícija -e ž (í)
(višjim) organom oblasti namenjena pisna izjava za ureditev kake splošne zadeve; prošnja, zahteva: izročiti, predložiti peticijo; v peticiji se zahteva prepoved atomskih poskusov; peticija (poslana) na ministrstvo, vlado / peticijo je podpisalo več znanih osebnosti
SSKJ²
pêtič prisl. (é)
pri ponavljanju ali zapovrstju na petem mestu: že petič sem tu, pa ga nikoli ni doma
SSKJ²
petíčen -čna -o prid. (ȋ)
ekspr. premožen, bogat: petični in vplivni ljudje; bil je zelo petičen, vendar skop / petičen kupec, turist ki ima veliko denarja
SSKJ²
petíčnež -a m (ȋ)
ekspr. premožen, bogat človek: v ta hotel zahajajo zlasti petičneži; za petičneže to ni drago; vikendi petičnežev
SSKJ²
petíčnik -a m (ȋ)
ekspr. premožen, bogat človek: poročila se je z nekim petičnikom
SSKJ²
petijót in petiót -a m (ọ̑)
nar. vino, narejeno iz tropin, sladkorja in vode; delanec: spil je nekaj kozarcev petijota; kis iz petijota
SSKJ²
petína -e ž (í)
del na pet enakih delov razdeljene celote: zapravil je petino mesečne plače; dve petini prebivalstva sta stari pod dvajset let
SSKJ²
pétindvájset -ih štev. (ẹ̑-ȃ)
izraža število ali številko petindvajset [25]: ima petindvajset let službe
● našteli so mu jih petindvajset nekdaj kaznovan je bil s petindvajsetimi udarci s palico
SSKJ²
pétindvájsetlétnica -e ž (ẹ̑-ȃ-ẹ̑)
1. petindvajseta obletnica: petindvajsetletnica osvoboditve, rojstva / praznovati svojo petindvajsetletnico
2. petindvajset let stara ženska: elegantna, prikupna petindvajsetletnica
SSKJ²
pétinsédemdesetlétnica -e [petinsedəmdesetletnica] ž (ẹ̑-ẹ́-ẹ̑)
1. petinsedemdeseta obletnica: petinsedemdesetletnica ustanovitve društva / praznovali so očetovo petinsedemdesetletnico
2. petinsedemdeset let stara ženska: operirali so neko petinsedemdesetletnico
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pétinštírideset -ih štev. (ẹ̑-ȋ)
izraža število ali številko petinštirideset [45]: knjiga stane petinštirideset evrov; ob dvajset(ih) petinštirideset 2045 / leta petinštirideset je bilo konec druge svetovne vojne leta 1945
SSKJ²
pétinštírideseti -a -o štev. (ẹ̑-ȋ)
ki v zapovrstju ustreza številu petinštirideset: zdaj je v petinštiridesetem letu / petinštiridesetega se je vrnil iz taborišča leta 1945
SSKJ²
petiot gl. petijot
SSKJ²
péti se pnèm se nedov., pél se; nam. pét se in pèt se (ẹ́ ȅ) knjiž.
1. hoditi navkreber; vzpenjati se: le s težavo se je še pel; molče se pne po strmih stezah / planinca se pneta po steni
// premikati se navzgor, kvišku; dvigati se: letalo se je počasi pelo; ptica se pne / megla se je začela peti / ekspr. ponos, volja se mu pneta krepita, naraščata
2. ekspr. razprostirati se, biti kje, navadno višje od okolice; dvigati se: na obeh straneh reke se pnejo hribi; pobočje se strmo pne / cesta se pne v ostrih zavojih / smreke so se pele proti nebu
3. ekspr. biti, obstajati, navadno v obliki loka: na vzhodu se pne mavrica; nad pokrajino se je pelo jasno nebo / most se v čudovitem loku pne čez reko
4. ekspr. napenjati, nabrekati: mišice se mu pnejo / žile v sencih so se od razburjenja pele
● knjiž., ekspr. v organizaciji se je pel višje in višje vedno bolj je napredoval; knjiž., ekspr. škoda se pne v milijone škoda postaja zelo velika; knjiž., ekspr. v njem se je pela želja po maščevanju želel se je maščevati
SSKJ²
petít -a m (ȋ)
tisk. tiskarska črka, po velikosti med kolonelom in borgisom: staviti v petitu / ležeči, navadni petit
SSKJ²
petíten -tna -o (ȋ)
pridevnik od petit: besedilo v petitnem stavku
SSKJ²
pétje -a s (ẹ́)
glagolnik od peti: od daleč se je razlegalo petje; glasno, veselo, žalostno petje; ubrano petje fantov na vasi; slišalo se je hripavo petje pijancev / ta nas vadi in vodi v petju / ukvarjati se s petjem / tehnika petja / igra s petjem; petje in ples / zbudilo ga je glasno petelinje, ptičje petje; petje kosa, slavčkov / po dolini odmeva petje zvonov zvonjenje / enoglasno, dvoglasno, zborovsko petje; komorno petje
SSKJ²
pétka1 -e ž (ẹ̑)
1. pog. številka pet: napisati petko / peljati se s petko s tramvajem, avtobusom številka pet
2. pog. najvišja pozitivna ocena (v šoli); odlično: dobiti petko; v spričevalu ima same petke
3. pog. tip francoskega osebnega avtomobila nižjega srednjega razreda znamke Renault: nova petka se razlikuje od novega modela; odpeljali so se s petko
4. igralna karta s petimi znaki: križeva petka
SSKJ²
pêtka2 -e ž (é)
manjšalnica od peta: drobna otroška petka / ekspr. čevlji z visokimi tankimi petkami
SSKJ²
pétkov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na petek: to se je zgodilo nekega petkovega večera
♦ rel. petkova jed brezmesna, postna jed
SSKJ²
pétkrat prisl. (ẹ̑)
izraža pet ponovitev: petkrat dve je deset / kadar mišice delajo, jim priteče do petkrat več krvi
● ekspr. petkrat premisli, preden rečeš dobro
SSKJ²
pétkraten tudi pétkráten -tna -o prid. (ẹ̑; ẹ̑-ā)
petkrat tolikšen: petkraten pridelek
SSKJ²
pétléten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
1. star pet let: petletna deklica
2. ki traja pet let: za kongrese so bili določeni petletni presledki / petletni visokošolski študij
// ki je za dobo petih let: skleniti petletno delovno pogodbo / petletni plan
SSKJ²
petlétka -e ž (ẹ̑)
petletna doba, namenjena za dovršitev kakih načrtov: druga petletka naj pospeši razvoj industrije; konec tretjega leta petletke
SSKJ²
pétlétnica -e ž (ẹ̑-ẹ̑)
peta obletnica: proslava petletnice ustanove
SSKJ²
pêtlja -e ž (é)
1. osnovna prvina pri pletenju, kvačkanju, ki nastane s potegovanjem niti skozi prej narejeno enako prvino: narediti petljo / na pletilki je imela petdeset petelj; pren. pot se je vlekla ob petlji reke
2. zastar. pentlja: v laseh je imela veliko rdečo petljo
3. zastar. zanka: zadrgniti petljo okrog ročaja
♦ obrt. nasnuti deset petelj narediti začetno vrsto pri pletenju, kvačkanju iz desetih petelj; pobirati petlje; desna petlja prvina (pri pletenju), ki ima na pravi strani obliko kite; gosta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ne ovije okoli kvačke; leva petlja prvina (pri pletenju), ki ima na narobni strani obliko desne petlje; ovita petlja petlja (pri kvačkanju, pletenju), pri kateri se nit le ovije okrog kvačke, igle; šibična petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ovije okoli kvačke in potegne skozi prej narejeno petljo osnove; verižna petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit potegne skozi prej narejeno petljo
SSKJ²
pétmésten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
mat. ki sestoji iz petih mest: petmestno število / petmestni logaritem
SSKJ²
pétminúten -tna -o prid. (ẹ̑-ȗ)
ki traja pet minut: petminutni odmori med delom
SSKJ²
pétnadstrópen -pna -o prid. (ẹ̑-ọ̑)
ki ima pet nadstropij: petnadstropna hiša
SSKJ²
pétnajst in petnájst -ih štev. (ẹ̑; á)
izraža število ali številko petnajst [15]: vrnil se je pred petnajstimi leti; ob dvajset(ih) petnajst 2015
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
petnajst... ali pétnajst... in petnájst... in petnajst... prvi del zloženk (ẹ̑; á)
nanašajoč se na število petnajst: petnajstdneven, petnajstlitrski
SSKJ²
pétnajstdnéven in petnájstdnéven -vna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑; á-ẹ̑)
ki traja petnajst dni: udeleženci petnajstdnevnega seminarja; privoščil si je petnajstdnevne počitnice
SSKJ²
pétnajsti in petnájsti -a -o štev. (ẹ̑; á)
ki v zapovrstju ustreza številu petnajst: prišel bo petnajstega maja; petnajsto [15.] stoletje od 1400 do 1500
SSKJ²
pétnajstléten in petnájstléten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑; á-ẹ̑)
1. star petnajst let: petnajstleten fant
2. ki traja petnajst let: petnajstletno obiskovanje šole
SSKJ²
pétnajstlétnica in petnájstlétnica -e ž (ẹ̑-ẹ̑; á-ẹ̑)
1. petnajsta obletnica: slavita petnajstletnico poroke
2. petnajst let staro dekle: petnajstletnice in petnajstletniki
SSKJ²
pétnajstlétnik in petnájstlétnik -a m (ẹ̑-ẹ̑; á-ẹ̑)
petnajst let star fant: to vprašanje ga je zanimalo že kot petnajstletnika
SSKJ²
petnájststo in pétnajststo -- štev. (á; ẹ̑)
navadno v letnicah izraža število ali številko tisoč petsto [1.500]: Dalmatinova Biblija je izšla leta petnajststo štiriinosemdeset
SSKJ²
pêtnica in pétnica -e ž (ȇ; ẹ̑)
anat. največja kost v nartu: petnica in skočnica
SSKJ²
petokolonáš -a m (á)
pog., pred drugo svetovno vojno pripadnik pete kolone: v tem lokalu so se zbirali petokolonaši; petokolonaši in domači izdajalci
SSKJ²
petokolonáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na petokolonaše ali peto kolono: petokolonaška agitacija / začeti s petokolonaškim delovanjem
SSKJ²
petokolonáštvo -a s (ȃ)
pog., pred drugo svetovno vojno delovanje pete kolone: širili so letake proti petokolonaštvu / korupcija in petokolonaštvo
SSKJ²
petokolónec -nca m (ọ̑)
ekspr., pred drugo svetovno vojno pripadnik pete kolone: postal je petokolonec in izdajalec; boj proti petokoloncem
SSKJ²
petolízec -zca m (ȋ)
slabš. kdor si ponižujoče prizadeva za naklonjenost, zlasti nadrejenih: bil je hinavec in petolizec; ta človek je uradniški petolizec
SSKJ²
petolíznik -a m (ȋ)
slabš. kdor si ponižujoče prizadeva za naklonjenost, zlasti nadrejenih: napredovali so samo petolizniki
SSKJ²
petolízniški -a -o prid. (ȋ)
slabš. ki si ponižujoče prizadeva za naklonjenost, zlasti nadrejenih: frazerski in petolizniški človek / petolizniško vedenje
SSKJ²
petolízništvo -a s (ȋ)
slabš. petolizniško vedenje ali ravnanje: hlapčevsko, nizkotno petolizništvo; klečeplazenje in petolizništvo
SSKJ²
petopŕstnik -a m (ȓ)
bot. rastlina s pernatimi ali z dlanastimi listi in belimi, rumenimi ali rožnatimi cveti, Potentilla:
SSKJ²
petórček -čka m (ọ̑)
1. nav. mn. vsak od petih pri enem porodu rojenih otrok: rodila je petorčke
2. hiša s petimi popolnoma ločenimi stanovanji: zgraditi petorček / srednje stanovanje v petorčku
SSKJ²
petórica -e ž (ọ̑)
skupina petih oseb: petorica športnikov je odpotovala na tekmovanje / znamenita petorica ruskih skladateljev
// knjiž. skupina petih enot: analizirati petorico pesniških zbirk
SSKJ²
petórka -e ž (ọ̑)
1. navadno s prilastkom skupina petih oseb, navadno sestavljena za določeno delo, nalogo: ilegalna petorka
2. publ. skupina petih igralcev košarkarskega moštva, ki je trenutno določena za igro: petorka je bila ves čas zelo bojevita / o prvem mestu bo odločala tekma med rusko in našo petorko
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
petošólec -lca m (ọ̑)
učenec petega razreda: petošolci in petošolke
// nekdaj učenec petega razreda gimnazije: pesmi je pisal že kot petošolec
SSKJ²
petošólka -e ž (ọ̑)
učenka petega razreda: četrtošolke in petošolke
// nekdaj učenka petega razreda gimnazije: zaljubljena petošolka
SSKJ²
petošólski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na petošolce: najprej je popravil petošolske naloge / petošolska živahnost
// ekspr. začetniški, nezrel: petošolska poezija / on je navaden petošolski pesnik / petošolska ljubezen platonična, romantična
SSKJ²
pétpedí medm. (ẹ̑-ȋ)
posnema glas prepelice: z njiv se ob žetvi razlega: petpedi, petpedi
SSKJ²
petpedíkati -am nedov. (ī)
oglašati se z glasom petpedi: v žitu petpedika prepelica
SSKJ²
pétpŕsten -tna -o prid. (ẹ̑-ȓ)
nanašajoč se na pet prstov: petprstne rokavice
♦ anat. petprstna okončina
SSKJ²
petrarkístičen -čna -o prid. (í)
tak kot pri Petrarki: petrarkistična lirika / ekspr. petrarkistična muza umetnost, zlasti pesništvo
SSKJ²
petrefákt -a m (ȃ)
knjiž. fosil, okamnina: proučevanje petrefaktov; najstarejši petrefakt v muzeju / jezikovni petrefakti
SSKJ²
petrificírati se -am se nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. fosilizirati se, kamneti: organski ostanki so se počasi petrificirali
    petrificírati ekspr.
    delati kaj nespremenljivo, togo: tak način problem samo petrificira
    petrificíran -a -o:
    petrificirani nazori; petrificirane kosti
SSKJ²
petrifikácija -e ž (á)
glagolnik od petrificirati: poglavje o petrifikaciji živalskih ostankov / petrifikacija načina življenja
SSKJ²
pêtro in pétro -a s (é; ẹ́)
nav. mn., nar. podstrešni prostor v gospodarskem poslopju za hranjenje sena: zmetavati seno na petra
SSKJ²
pétrodólar -ja m (ẹ̑-ọ̄) ekspr.
zaslužek države izvoznice od prodaje nafte v dolarjih: delež petrodolarjev na prebivalca; presežek, priliv petrodolarjev; odvisnost države od petrodolarjev
SSKJ²
petrográf -a m (ȃ)
strokovnjak za petrografijo: geologi in petrografi
SSKJ²
petrografíja -e ž (ȋ)
veda o mineralni in kemični sestavi kamnin: mineralogija in petrografija
SSKJ²
petrográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na petrografe ali petrografijo: petrografski sestav hribov, skladov / petrografska karta
SSKJ²
pétrokémičen -čna -o prid. (ẹ̑-ẹ́)
nanašajoč se na petrokemijo: petrokemični proizvodi / petrokemična industrija, tovarna
SSKJ²
pétrokemíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
industrija pridobivanja organskih spojin iz nafte: hiter razvoj petrokemije / izdelki petrokemije
// veda o tem: je inženir petrokemije
SSKJ²
pétrokémijski tudi pétrokemíjski -a -o prid. (ẹ̑-ẹ́; ẹ̑-ȋ)
nanašajoč se na petrokemijo: petrokemijski proizvodi / petrokemijski kombinat; petrokemijska industrija
SSKJ²
petrolêj -a m (ē)
oljnata, vnetljiva tekočina, ki se uporablja navadno za razsvetljavo: pridobivati petrolej; čistiti s petrolejem; duh po petroleju / svetilka na petrolej
♦ kem. frakcija nafte z vreliščem med 180 in 300 °C
SSKJ²
petrolêjev -a -o (ē)
pridevnik od petrolej: petrolejev smrad
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
petrolêjka -e ž (ē)
svetilka na petrolej: priviti, prižgati, upihniti petrolejko; svetiti s petrolejko; brleča, zakajena petrolejka
SSKJ²
petrolêjski -a -o prid. (ē)
nanašajoč se na petrolej: petrolejski smrad / petrolejski gorilnik; zakajena petrolejska svetilka / zastar. petrolejski vrelci naftni vrelci / petrolejska družba
    petrolêjsko prisl.:
    petrolejsko zelena barva
SSKJ²
petrologíja -e ž (ȋ)
veda o nastanku, razvoju in sestavi kamnin: petrologija in mineralogija
SSKJ²
petrôvka -e ž (ō)
agr. drobna hruška zelenkasto rjave barve, ki dozori v začetku julija: petrovke in ječmenke
SSKJ²
pétsédežen -žna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
ki ima pet sedežev: petsedežni avtomobil
SSKJ²
pétsto -- tudi -tih štev. (ẹ̑)
izraža število ali številko petsto [500]: cerkev je stara petsto let; v mesto je vdrl s petsto možmi
SSKJ²
pétstoévrski -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
ki ima vrednost petstotih evrov: petstoevrski bankovci
SSKJ²
petstoták -a m (á)
vrednost petsto denarnih enot: samo še nekaj petstotakov mu manjka do potrebne vsote
// bankovec v tej vrednosti: plačati s petstotakom
SSKJ²
pétstotólarski -a -o prid. (ẹ̑-ọ̄)
ki ima vrednost petstotih evrov: petstotolarski bankovec
SSKJ²
péttisočák -a m (ẹ̑-á)
1. vrednost pet tisoč denarnih enot: prihranila je več pettisočakov
// pog. bankovec v tolikšni vrednosti: plačati s pettisočakom; tisočaki in pettisočaki
2. pet tisoč metrov visoka gora: povzpeti se na pettisočak
SSKJ²
péttísočtólarski -a -o prid. (ẹ̑-ȋ-ọ̄)
ki ima vrednost petih tisočev tolarjev: petisočtolarski bankovec
SSKJ²
péttólarski -a -o prid. (ẹ̑-ọ̄)
ki ima vrednost petih tolarjev: pettolarski kovanec; pettolarski prispevek / pettolarski pogovor
SSKJ²
péttónski -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑)
težek pet ton: pettonske železne grede
// ki ima nosilnost pet ton: kupili so dva pettonska tovornjaka
SSKJ²
petúnija -e ž (ú)
vrtn. okrasna enoletna rastlina z raznobarvnimi lijakastimi cveti, Petunia hybrida: gojiti petunije
SSKJ²
pétvráten -tna -o prid. (ẹ̑-ā)
ki ima petero vrat: petvratni kombi; petvratna limuzina; petvratna različica avtomobila
SSKJ²
peugeot -a [pežó -ja] m (ọ̑)
osebni avtomobil francoske tovarne Peugeot: peugeoti in amiji
SSKJ²
pév -a m (ẹ̑)
zastar. petje, pesem: sklanjajo se v ritmu njegovega peva / iz gozda se je zaslišal ptičji pev
SSKJ²
peváčica -e ž (ā)
v srbskem okolju pevka, ki nastopa v baru, kavarni: pevačice in kabaretistke
SSKJ²
pévati -am nedov. (ẹ́)
star. peti2, prepevati: pevali in vriskali so vso noč; glasno pevati
    peváje :
    glasno pevaje je šel mimo hiše
    pevajóč -a -e:
    pevajoči ptički
SSKJ²
pévček -čka m (ẹ́)
nav. ekspr. manjšalnica od pevec: mali pevčki so mu v slovo zapeli več pesmi / lovi in prodaja ptičke pevčke
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pévec -vca m (ẹ́)
1. kdor poje: pevci so nenadoma utihnili / ekspr. zbor krilatih pevcev ptičev
// kdor zna peti, je nadarjen za petje: iščemo mlade pevce; že v srednji šoli je nastopal kot pevec / še on je začel peti, čeprav ni bil pevec
2. navadno s prilastkom kdor se (poklicno) ukvarja s petjem: poklic pevcev in igralcev je naporen / cerkveni, koncertni, operni, zborovski pevci; pevec popevk
3. star. pesnik: pevec balad in sonetov / ljudski pevec
♦ zool. labod pevec s črnim, na korenu rumenim kljunom, Cygnus cygnus
SSKJ²
péven -vna -o prid. (ẹ̄)
ki ima izrazito, prijetno melodijo: njegove pesmi so zelo pevne / drama se odlikuje po pevnem jeziku
// ki se da (brez težav) peti: pevna melodija / v melodiki je skladatelj ljudsko domač in lahko peven
SSKJ²
pévka -e ž (ẹ́)
1. ženska, ki poje: mladi pevci in pevke / rada je prepevala, čeprav ni bila pevka / pevka v sosednji hiši je utihnila
2. navadno s prilastkom ženska, ki se (poklicno) ukvarja s petjem: koncertna, operna, zborovska pevka; pevka popevk
3. v zvezi ptica pevka ptica, ki se oglaša z značilnimi melodičnimi glasovi: ptice pevke in druge ptice
♦ glasb. koloraturna pevka; zool. pevka manjša sivo rjava ptica s koničastim kljunom, Prunella; planinska pevka
SSKJ²
pévnost -i ž (ẹ̄)
lastnost, značilnost pevnega: njegove pesmi so zaradi pevnosti radi uvrščali v programe / pevnost jezika / pevnost arije
SSKJ²
pevovódja -e tudi -a m (ọ̑)
kdor umetniško vodi, usmerja pevski zbor: bil je pevovodja in režiser; tečaj za pevovodje
SSKJ²
pevovódkinja -e ž (ọ̑)
ženska, ki umetniško vodi, usmerja pevski zbor: zbor vodi znana pevovodkinja
SSKJ²
pevovódski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pevovodje: pevovodski tečaj / dolgoletno pevovodsko delovanje
SSKJ²
pévski -a -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na pevce ali petje: rad je v pevski družbi / pevska nadarjenost / pevski in plesni vložki v predstavi / pevski zbor; pevska soba, vaja; ustanovili so pevsko društvo
♦ glasb. pevski nastavek; pevska linija potek petja
2. zastar. pesniški: pevska umetnost; njegova pevska žila je kmalu usahnila
    pévsko prisl.:
    pevsko izšolati mlade pevce; pevsko nadarjeni ljudje
SSKJ²
pévstvo -a s (ẹ̄)
dejavnost pevcev: zgodovina slovenskega pevstva
SSKJ²
péza -e ž (ẹ́) star.
1. teža: kolo je lahko, skoraj brez peze; šele zdaj je začutil vso pezo bremena
// težek predmet, ki se nosi navadno na ramenih; breme: nositi pezo; odložiti pezo z ramen; težko je hropel pod veliko pezo
2. težava, skrb, nadloga: vsak nosi svojo pezo / peza let, starosti
3. s prilastkom dolžnost, obveznost: odvzeti pezo gospodinjstva; peza stroškov / davčna peza
SSKJ²
pezdè -éta [pəzde] m (ȅ ẹ́)
nizko omahljiv, neodločen, bojazljiv človek: na takega pezdeta se ne moreš zanesti; v primeri z njim si navaden pezde / kot psovka samo izmikaš se, pezde
SSKJ²
pezdèc -à in pèzdec -a [pəzdəc] m (ə̏ ȁ; ə̄)
1. vulg. glas, ki nastane pri izločitvi plinov iz črevesja: spustil je pezdec
2. ekspr. pezde: ne bo zbežal, saj ni pezdec
SSKJ²
pezdéti -ím [pəzdeti] nedov., pezdì in pèzdi (ẹ́ í)
vulg. izločati pline iz črevesja: konj je kar naprej pezdel
SSKJ²
pezdíčevka -e [tudi pəzdičeu̯ka] ž (í)
zool. gozdna ptica pevka, ki je po glavi in grlu bleščeče črna; vrbja sinica: meniščki in pezdičevke
SSKJ²
pezdír -ja m (ī)
oleseneli deli stebelc lanu, konoplje, ki se pri trenju ločijo od vlaken: izpod trlice se je drobil pezdir; otresti pezdir s predpasnika / laneni, konopljeni pezdir
● bibl. pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne
SSKJ²
pezdírek -rka m (ȋ)
zool. sladkovodna riba, ki odlaga ikre v školjke, Rhodeus amarus: grenko meso pezdirka
SSKJ²
pezéta tudi peséta -e ž (ẹ̑)
do 2002 denarna enota Španije: plačati, zaslužiti sto pezet
// bankovec ali kovanec te denarne enote: odprl je denarnico, polno pezet
SSKJ²
pezíti -ím in péziti -im nedov., pézi tudi pêzi (ī í; ẹ̄ ẹ̑)
zastar. težiti, obremenjevati: breme krivde ga pezi / ta vest ji pezi duha
SSKJ²
pezo gl. peso
SSKJ²
pfèj tudi pfêj medm. (ȅ; ȇ)
izraža zoprnost, gnus: pfej, da si upa taka na cesto
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pfénig -a m (ẹ̑)
do 2002 kovanec z vrednostjo ene stotine nemške marke: plačal je štiri marke in trideset pfenigov
SSKJ²
pff [pfə̀] medm. (ə̏)
izraža malomarno zavrnitev: pff, misliš, da se ga bojim
SSKJ²
pfùj in pfúj medm. (ȕ; ȗ)
izraža zoprnost, gnus: kakšne grde besede, pfuj
SSKJ²
ph1 [ph̀] medm.
posnema glas jezne mačke: ph ph, je pihala mačka
SSKJ²
ph2 [phə̀] medm. (ə̏)
izraža malomarno zavrnitev: ph, kdo se te pa boji
SSKJ²
phà medm. (ȁ)
izraža malomarno zavrnitev: pha, mar mi je, kaj misli o meni
SSKJ²
pháti phám stil. pšèm nedov. (á ȃ, ȅ)
1. s tolčenjem odstranjevati trši ovoj žitnih zrn: phati ajdo, ječmen, proso; phati v stopah
2. zastar. s tolčenjem, udarjanjem delati kaj gosto, trdno; nabijati: phati zemljo
3. nar. tlačiti, polniti: phati seno za tramove
    phán -a -o:
    tla so bila iz phane zemlje; phano proso
SSKJ²
pí1 -- in -ja m (ȋ)
mat. število, ki izraža razmerje med obsegom in premerom kroga: pomnožiti s pi [π]
SSKJ²
pí2 medm. (ȋ)
klic perutnini pridi(te) sem: vrgla je zrnje in klicala: pi, pi, pi
SSKJ²
pianíno -a m (ȋ)
manjši klavir s pokončno nameščeno mehaniko: v sobi stoji star pianino; vse popoldneve presedi pri pianinu in igra
SSKJ²
pianissimo [pjanísimo] prisl. (ȋ)
glasb., označba za jakost izvajanja zelo tiho: igrati pianissimo; sam.: nežen pianissimo
SSKJ²
pianíst -a m (ȋ)
kdor igra klavir: bil je mojster na orglah in odličen pianist; zvečer bo igral, nastopil znan pianist
SSKJ²
pianístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na igranje klavirja: ima velike pianistične sposobnosti / pianistični nastop, študij
SSKJ²
pianístika -e ž (í)
tehnična izvedba in umetniška interpretacija v klavirski igri: v ospredju njene pianistike so tehnična dovršenost, izjemna koncentracija in visoka vzdržljivost; akrobatska pianistika / italijanska, nemška, ruska pianistika; sodobna, svetovna pianistika
SSKJ²
pianístka -e ž (ȋ)
ženska, ki igra klavir: postala je odlična pianistka; koncert slavne pianistke
SSKJ²
pianízem -zma m (ī)
umetnost priznanih pianističnih izvajalskih praks v povezavi z novimi smernicami klavirske igre: ruski, slovenski, svetovni pianizem; festival pianizma; razprave o pianizmu / jazzovski pianizem; klasični, lirični pianizem
SSKJ²
piáno prisl. (ȃ)
glasb., označba za jakost izvajanja tiho: igrati piano; sam.: kompozicija z dalj časa trajajočim pianom
SSKJ²
píár -a in -ja m (ȋ-ȃ)
načrtovano in usmerjano komuniciranje med organizacijo in javnostjo z namenom doseganja medsebojnega razumevanja, uresničevanja skupnih interesov; odnosi z javnostmi: vladni piar; razvoj piara [PR] kot posebne veje komuniciranja; v prid. rabi: piar agencija, služba piarovska agencija, služba; piar sporočilo piarovsko sporočilo
SSKJ²
piaríst -a m (ȋ)
rel. član reda, ki se ukvarja z izobraževanjem otrok zlasti iz nižjih slojev: normalko so vodili piaristi
SSKJ²
piárovec -vca m (ȃ)
strokovnjak za odnose z javnostmi: glavni piarovec; vladni piarovci; piarovec je prepričal novinarje o pravilnosti in koristnosti odločitve
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
piárovka -e ž (ȃ)
strokovnjakinja za odnose z javnostmi: delala je kot piarovka na ministrstvu; novinarka, menedžerka in piarovka
SSKJ²
piárovski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na piarovce ali piarovstvo: piarovski strokovnjak; piarovska agencija, služba; piarovsko sporočilo / piarovski stroj; piarovska vojna
SSKJ²
piárovstvo -a s (ȃ)
odnosi z javnostmi: ukvarjati se s piarovstvom; slabo, uspešno piarovstvo; piarovstvo, oglaševanje in trženje / prevladovanje piarovstva nad dejansko kvaliteto dela
SSKJ²
piáster -tra m (á)
bankovec ali kovanec z vrednostjo ene stotine egiptovskega, sirskega, sudanskega funta: srebrn piaster
SSKJ²
pí-bíp in pi-bíp medm. (ȋ-ȋ; ȋ)
otr. posnema glas hupe: spodaj je zatrobil avto: pi-bip
SSKJ²
píca tudi pizza -e [píca] ž (ī)
gastr. jed iz krušnega testa, namazana s paradižnikovo mezgo in potresena navadno s sirom, z različnimi začimbami in dodatki: jesti, naročiti pico; peči pice; dostavljavec, raznašalec pic; kos pice; peč, pekač za pice; škatla za pico / omaka, sir, testo, začimbe za pice
SSKJ²
piccolo gl. pikolo2
SSKJ²
pícek -cka m (ȋ)
nar. jugovzhodno piščanec, pišče: picki čivkajo in tekajo okrog koklje
SSKJ²
piceríja tudi pizzerija tudi pizzeria [piceríja] ž (ȋ)
gostinski lokal, kjer se streže s picami: rada zahaja v picerijo
SSKJ²
picéta tudi pizzetta -e [picéta] ž (ẹ̑)
manjša pica: peči picete; zelenjavna piceta; piceta z bučkami, mletim mesom
SSKJ²
pícka in pícika -e ž (ȋ)
ljubk. piška: picke pridno nesejo / pri klicanju (perutnine) pi, pi, pi, picke
SSKJ²
pick-up in pickup -a [pík-áp] m (ȋ-ȃ)
1. poltovorno osebno vozilo z odprtim tovornim prostorom: velik pick-up; pick-up s štirikolesnim pogonom; prekupčevalec s pick-upi; predelava vozila v pick-up; kolesa za pick-up / terenski pick-up; dostavnik pick-up / poltovornjak, vozilo pick-up
2. priprava za ojačevanje zvoka, ki se pritrdi na akustično brenkalo ali godalo: izum mikrofona in električnega pick-upa; v prid. rabi: pick-up mikrofon; pick-up vozilo
SSKJ²
picopék -a m (ẹ̄)
kdor se poklicno ukvarja s pripravljanjem, pečenjem pic: zaposlili so picopeka z izkušnjami; kuhar in picopek
SSKJ²
píča -e ž (í)
ptičja krma: dajati, pripravljati pticam pičo; kašnata, zrnata piča; piča za golobe, kokoši
// star. krma, hrana sploh: sejal je deteljo, da bi imel več piče; to je bolj skromna piča; svinjska piča
SSKJ²
píčel -čla -o [pičəu̯] prid. (í)
nav. ekspr. po vrednosti, količini komaj zadosten, zadovoljiv: pičel dohodek, pridelek; na voljo imamo samo pičle podatke; rezultati raziskav so precej pičli; zrasla sta ob pičli hrani / pičla mera
// z izrazom količine ki komaj dosega zadostno, zadovoljivo mero: drog je dolg pičle tri metre; vrnil se je v pičlih dvajsetih minutah / knjigo lahko kupite za pičlih deset evrov stane samo deset evrov
    píčlo prisl.:
    pičlo odmerjen čas, prostor; star. snega je bilo pičlo do kolen komaj; sam.: z denarjem smo zmeraj na pičlem imamo ga zelo malo
SSKJ²
píčica -e ž (í)
ekspr. manjšalnica od pika: na papir je napisal veliko pičic; črno blago z drobnimi zelenimi pičicami; visoko v zraku je bila ptica videti kot majhna pičica / pičica na i / niti pičice ti ne povem / vse do pičice je pozabil
SSKJ²
píčiti -im dov. (í ȋ)
1. z zasaditvijo žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročiti bolečino ali ogroziti zdravje: čebela, kača piči; osa ga je pičila; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro / mravlja ga je pičila
2. z zasaditvijo sesala v kožo povzročiti boleč, srbeč občutek: komar ga je pičil; od časa do časa ga je pičila kaka bolha
3. pog. zbosti: pičiti z buciko; pičiti se z iglo / bolničarka ga je pičila v prst / kaj te briga, kam grem, jo je pičil
// prizadeti, užaliti: njegove besede so jo pičile / pičiti s pogledom
● ekspr. le kaj te je pičilo, da odhajaš kaj je vzrok; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je pičila kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; pog., ekspr. puška nese, kakor jo piči kakršne so okoliščine; pog., ekspr. če me bo pičilo, bom prišel če bom take volje, če se mi bo ljubilo; ekspr. le kaj ga je pičilo, da je take volje kaj neprijetnega ga je doletelo; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi
    píčen -a -o:
    pičeni del telesa; pičeno mesto ga je srbelo
SSKJ²
píčka -e ž (ȋ)
vulg. žensko spolovilo: pička in rit
// ženska, zlasti mlada: kdo je tista pička
SSKJ²
píčlost -i ž (í)
nav. ekspr. lastnost, značilnost pičlega: pičlost njegove plače / samo to pičlost je lahko spravila skupaj malenkost
SSKJ²
píd -a m (ȋ)
pooblaščena investicijska družba: vložiti certifikate v pid; delnice pidov; preoblikovanje pida; upravljanje pidov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pidgin gl. pidžin
SSKJ²
pídovski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pooblaščeno investicijsko družbo: pidovski delničar, trg, holding; pidovske delnice; pidovsko premoženje / pidovski tajkun
SSKJ²
pidžama gl. pižama
SSKJ²
pídžin in pidgin -a [pídžin] m (ȋ)
jezikosl. sporazumevalni, poslovni jezik, ki je mešanica angleških in navadno kitajskih jezikovnih prvin: govoriti pidžin
SSKJ²
piedestál -a m (ȃ)
knjiž. podstavek: postaviti kip na visok piedestal; marmornati piedestal spomenika; pren. te lastnosti so ga dvignile na piedestal umetnika
SSKJ²
piercing gl. pirsing
SSKJ²
pierót -a m (ọ̑)
šaljiva gledališka oseba, ki nastopa zlasti v pantomimi: pieroti in harlekini / najlepša maska je bil pierot
SSKJ²
pietá in pietà -- [pijetá] ž (ȃ)
um. kip ali podoba sedeče Kristusove matere z mrtvim sinom v naročju: slika z motivom pietá / Michelangelova Pietá
SSKJ²
pietéta -e ž (ẹ̑)
veliko, globoko spoštovanje: čutiti, izkazovati pieteto do kulturnih spomenikov; iz pietete ju ni imenoval / z veliko pieteto hraniti kaj
SSKJ²
pietéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na pieteto: zbrali so se, da izpolnijo pietetno dolžnost do pokojnika / pietetno dejanje / posmrtna pietetna izdaja pesmi
SSKJ²
pietétnost -i ž (ẹ̑)
veliko, globoko spoštovanje: iz pietetnosti ju ni imenoval / pietetnost do mrtvih
SSKJ²
pietíst -a m (ȋ)
pristaš pietizma: verski boji med pietisti in pravovernimi protestanti; gibanje pietistov
SSKJ²
pietístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na pietiste ali pietizem: pietistični nazori / pietistične ločine
SSKJ²
pietízem -zma m (ī)
gibanje v protestantizmu v 17. in 18. stoletju, ki temelji zlasti na čustveni pobožnosti: janzenizem in pietizem; nasprotje ned pietizmom in racionalizmom; pren. pietizem nemškega malomeščanstva
SSKJ²
piézoeléktričen -čna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
nanašajoč se na piezoelektriko: piezoelektrični pojav / piezoelektrične lastnosti kristalov
SSKJ²
piézoeléktrika -e ž (ẹ̑-ẹ̑)
fiz. elektrika, ki nastane pri deformaciji nekaterih kristalov: odkritje piezoelektrike
SSKJ²
pìf medm. (ȉ)
posnema odsekan pok: pif, pif, so odmevali streli
SSKJ²
píflanje -a s (ȋ)
glagolnik od piflati se: odvračati učence od piflanja / piflanje za izpit
SSKJ²
píflar -ja m (ȋ)
šol. žarg. kdor se uči mehanično, brez razumevanja: očitajo mu, da je piflar
SSKJ²
píflarka -e ž (ȋ)
šol. žarg. ženska, ki se uči mehanično, brez razumevanja: prava piflarka; sošolci so jo imeli za piflarko
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
píflati se -am se nedov. (ȋ)
šol. žarg. učiti se mehanično, brez razumevanja: očitajo jim, da se piflajo / piflati se za izpit učiti se, študirati
SSKJ²
pigmêjec -jca m (ȇ)
1. antr. pripadnik črne rase majhne rasti, ki živi zlasti v centralni Afriki: pigmejci se preživljajo zlasti z lovom
2. knjiž. človek neobičajno nizke rasti; pritlikavec: bil je čokat pigmejec; pren. duhovni, politični pigmejci
SSKJ²
pigmêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na pigmejce: pigmejsko prebivalstvo pragozdov ob Kongu / pigmejsko ravnanje
SSKJ²
pigmêjstvo -a s (ȇ)
knjiž. pritlikavost: proučevati pigmejstvo pri posameznih narodih, rasah / pigmejstvo v kulturi in politiki
SSKJ²
pigmènt -ênta m (ȅ é)
1. biol. snov, ki daje organizmu in njegovim delom barvo, barvilo: lasje osivijo, kadar zmanjka pigmenta / kožni, krvni, lasni pigment / naravni pigment
2. kem. anorganska ali organska netopna snov za barvanje: izdelovati pigmente; pigment modre barve / sintetični pigment; pren., knjiž. medlo barvno paleto je slikar zamenjal z izrazitejšim pigmentom
SSKJ²
pigmentácija -e ž (á)
biol. naravna obarvanost organizma in njegovih delov: pigmentacija rib je prilagojena svetlobi; pigmentacija dlake, kože / preparati, ki povzročijo pigmentacijo
SSKJ²
pigmênten -tna -o prid. (ē)
nanašajoč se na pigment: pigmentno znamenje na koži; drobna pigmentna zrnca / pigmentna celica / pigmentne barve
♦ papir. pigmentni papir papir, prevlečen z zmesjo pigmenta in veziva, ki se uporablja navadno v tiskarstvu
SSKJ²
pigmentíranje -a s (ȋ)
glagolnik od pigmentirati: pigmentiranje kože
SSKJ²
pigmentírati -am nedov. in dov. (ȋ)
biol. povzročati pigmentacijo: te snovi pigmentirajo trdo zobno tkivo; bradavice se v tem času pigmentirajo s temnejšim obrobkom
    pigmentíran -a -o:
    pigmentirano materino znamenje; rdeče, rumeno pigmentirane ribe
SSKJ²
píh -a m (ȋ)
1. razmeroma rahel premik zraka: čipke so zavalovile ob vsakem pihu; objel jih je mrzel pih / pih vetra
2. enkratno iztisnjenje zraka skozi priprta, našobljena usta: z močnim pihom je odpihnil smeti z mize
● ekspr. vse njegove pesmi so proti tem le pih in puh so brez trajne vrednosti, cene
SSKJ²
pihálec -lca [pihau̯ca tudi pihalca] m (ȃ)
1. kdor igra na pihalo: pihalci so pred vajo ogreli instrumente; pihalci in godalci
2. v zvezi pihalec stekla steklopihač, steklopihalec: njen oče je bil pihalec stekla
SSKJ²
pihálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pihalo ali pihanje: pihalna priprava; vgraditi pihalne šobe v sušilne naprave / pihalni stroj za odstranjevanje snega / pihalni instrument pihalo / pihalni orkester; pihalna godba godba na pihala
♦ glasb. pihalni kvintet
SSKJ²
pihálka -e [drugi pomen pihau̯ka in pihalka] ž (ȃ)
1. knjiž. ročna priprava za hlajenje zlasti obraza; pahljača: razpreti pihalko; hladiti si obraz s pihalko
2. šalj. puška: čez ramo je imel pihalko
SSKJ²
pihálnik -a [pihau̯nik in pihalnik; drugi pomen pihau̯nik] m (ȃ)
1. zlasti v indijanskem okolju dolga cev za izstreljevanje puščic s pihanjem: iz pihalnikov so letele na napadalce zastrupljene puščice
2. šalj. puška: njegov pihalnik še dobro strelja; prišla je patrulja z dolgimi pihalniki
3. knjiž. priprava, ki daje, oddaja enakomeren tok zraka; pihalo: sušiti s pihalnikom
SSKJ²
pihálo -a s (á)
1. nav. mn. glasbilo v obliki cevi, na katero se igra s pihanjem: pihala so bučno zaigrala; godala, pihala in tolkala / godba na pihala skupina ljudi, ki igra na pihalne instrumente
2. teh. priprava, ki daje, oddaja enakomeren tok zraka: sušiti s pihalom
SSKJ²
píhanje tudi pihánje -a s (í; ȃ)
glagolnik od pihati: pihanje burje, vetra / moti me njegovo pihanje in puhanje / odprtine za pihanje zraka / iz gošče se sliši jezno medvedkino pihanje
SSKJ²
píhati -am nedov., tudi pihájte; tudi pihála (í)
1. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega območja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi: zunaj piha; imeli smo sončno vreme, vendar je precej pihalo; pihati v sunkih / zapri vrata, pod noge mi piha čutim hlad, premikanje hladnega zraka okrog nog / veter piha; v obraz ji je pihala topla večerna sapa
2. iztiskati zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: pihati v ogenj, žerjavico; močno pihati; pihati in puhati / pihati cigaretni dim v zrak; pihati si toplo sapo v premrle roke / pihati skozi nos; ekspr. to je pihal, ko je šel v hrib hitro dihal, sopihal / pog. voznik je moral pihati opraviti preizkus z alkotestom
// s pihanjem
a) odstranjevati: pihati prah, smeti z mize
b) hladiti, ohlajati: pihati vročo juho; pihaj, da se ne opečeš
c) lajšati bolečine: pihala mu je krvaveči prstek
3. dajati, oddajati enakomeren tok zraka: kalorifer piha topel zrak
4. s pihanjem izražati navadno strah, občutek ogroženosti: mačka je začela pihati; jezno pihati
// ekspr. izražati jezo, nejevoljo, sovražnost: žena že ves dan piha proti njemu / pihati od jeze, togote, zavisti / jezen je, da kar piha zelo je jezen
5. igrati (na) pihalni instrument: godci so začeli pihati in piskati / piha na orglice, v trobento
6. obrt., v zvezi pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek: že več let piha steklo
● ekspr. vem, od kod veter piha kakšen je skriti namen takega govorjenja, ravnanja; ekspr. vlak je pihal proti goram peljal; ekspr. zdaj piha za nas ugoden veter razmere, okoliščine so za nas ugodne; ekspr. z nastopom novega šefa je začel pihati drug veter razmere so se spremenile; ekspr. ne boš (nam) kaše pihal delal težav v kaki stvari, se vmešaval; pog., ekspr. pihati dekletu na dušo, srce vneto ji prigovarjati, dvoriti; pog., ekspr. dolgo mu je pihal na dušo, pa zaman mu prigovarjal, ga prepričeval; ekspr. po gadje je pihala zelo je bila jezna
    pihajóč -a -e:
    močno pihajoč veter
    píši -te:
    ekspr. piši me v uho, vulg. v rit izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati; 
prim. vritmepiši
SSKJ²
pihljáj -a m (ȃ)
rahel premik zraka: topel pihljaj večerne sape; zadnji pihljaji vetra
SSKJ²
pihljánje -a s (ȃ)
glagolnik od pihljati: pihljanje jutranjega vetra
SSKJ²
pihljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. rahlo pihati: pihljala je topla večerna sapica; od juga je začelo rahlo pihljati
2. preh., zastar. pahljati: z robcem je pihljala obraz
    pihljajóč -a -e:
    toplo pihljajoč veter
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
píhniti -em dov. (í ȋ)
1. iztisniti zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: pihniti skozi luknjo v cev; močno pihniti / pihniti dim / pihnil je luč in odšel spat
// s pihom odstraniti: pihniti prah z mize
2. s pihom izraziti navadno strah, občutek ogroženosti: mačka jezno pihne in skoči na okno
// ekspr. izraziti jezo, nejevoljo, sovražnost: poberi se, je jezno pihnila
3. pog., ekspr. ustreliti, ubiti: pihnil je lepega gamsa; nekoga je pihnil, pa so ga zaprli
● pog., ekspr. ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov; pog., ekspr. hotel jo je pihniti čez mejo oditi ilegalno v tujino; ekspr. pihne na moje besede ne upošteva jih
SSKJ²
pijáča -e ž (á)
1. živilo, pripravljeno za pitje: delati, pripravljati pijače; piti, uživati osvežilne, zdravilne pijače; vino, voda in druge pijače; kisla, lahka, močna, opojna, sladka pijača; postreči z mrzlimi in toplimi pijačami; njegova najljubša pijača je mleko; umetne pijače; pijača iz svežega sadja; jedi in pijače; mešalec pijač barman / alkoholna, brezalkoholna pijača
♦ gastr. žgana pijača alkoholna pijača, zlasti iz sadja, grozdja, dobljena navadno z destilacijo po končanem vrenju
// ed. kar se pije: pijača ga je poživila; skrbeti za jed in pijačo
// ed., ekspr. alkoholna pijača: naročiti komu pijačo; plačal je pijačo za celo omizje; ves denar zapravi za pijačo; pog. dal je za pijačo
2. ed. pitje, navadno alkoholnih pijač: pijača ga bo uničila; navaditi se pijače; nezmernost v pijači / vdajati se pijači; utehe je iskal v pijači
● šalj. pijača mu je šla v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. počakaj, naj mu pijača izpuhti naj se strezni; ekspr. pijača ga je spravila pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; šalj. pijača mu je zlezla v glavo opil se je; nižje pog. nazaj se držati pri pijači piti manj, kot si kdo želi
SSKJ²
pijáčica -e ž (á)
ekspr. manjšalnica od pijača: postregla jim je s sladko pijačico / pijačica ga bo spravila ob vse premoženje
SSKJ²
pijàn -ána -o prid. (ȁ ȃ)
1. ki zaradi zaužite alkoholne pijače ne govori, ne ravna normalno, razsodno: pijan človek se je opotekal po cesti; biti, postati pijan; gostje so že pijani; zmeraj je pijan; pijan je kot čep, klada, krava, pog. kot mavra zelo; ekspr. pijan do nezavesti zelo
// ki izraža, kaže tako stanje: pijani glasovi, koraki; zaslišal se je pijan smeh; ima motne, pijane oči / pijano veselje
2. ekspr., z rodilnikom ki ima česa v tako veliki meri, da ne zna ravnati stvarno, čustveno neprizadeto: pijan moči; pijan, (od) ljubezni veselja; sreče, strasti sta pijana; bili so pijani zmage / pijan krvi
3. star. opojen: ta pijača je precej pijana; pijano vino
● tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela; ekspr. (belega) kruha je pijan zaradi izobilja je objesten, predrzen; motal se je okrog mize kot pijana muha nenačrtno, mlahavo; ekspr. pijana veselica veselica, ki mineva, poteka v pijanosti; preg. kar trezen človek misli, pijan govori v pijanosti človek razkrije svoje misli, mnenje
    pijáno prisl.:
    pijano gledati, se opotekati, plesati
SSKJ²
pijánček -čka m (ȃ)
ekspr. manjšalnica od pijanec: tam se zbirajo vsi mogoči priskledniki in pijančki; vaški pijanček; gugal se je kot pijanček / naš poštar je malo pijančka uživa malo preveč alkoholnih pijač
SSKJ²
pijančevánje -a s (ȃ)
glagolnik od pijančevati: s pijančevanjem bo vse zapravil / boj proti pijančevanju
SSKJ²
pijančeváti -újem nedov. (á ȗ)
daljši čas pretirano uživati alkoholne pijače: nehal je pijančevati; pijančuje in kvarta / ekspr. pijančevali so do jutra pili, popivali
SSKJ²
pijánčina -e ž (ȃ)
zastar. pijanec: ta pijančina vse zapije
SSKJ²
pijandúra -e ž (ȗ)
slabš. pijanec: bil je izkušen mornar, vendar pijandura; opraviti ima s samimi pijandurami; on je stara, velika pijandura
SSKJ²
pijandúrski -a -o prid. (ȗ)
slabš. pijanski: v tej pijandurski družbi je čisto posurovel / pijandursko govorjenje, vedenje
SSKJ²
pijánec -nca m (ȃ)
kdor daljši čas pretirano uživa alkoholne pijače: postati pijanec; druži se s pijanci in pretepači; ekspr. to je star pijanec; zdravljenje pijancev alkoholikov / pijanec je kričal, se opotekal, razgrajal; ekspr. vse je spil, pijanec
● drži se svojih nazorov kot pijanec plota zelo; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti
♦ med. kvartalni pijanec človek, občasno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač; notorični pijanec kdor je stalno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač
SSKJ²
pijániti -im nedov. (á ȃ)
star. opijanjati, opijati: vino je začelo ljudi pijaniti / njene besede so ga pijanile omamljale
SSKJ²
pijánka -e ž (ȃ)
ženska, ki daljši čas pretirano uživa alkoholne pijače: postala je pijanka / kronična pijanka
SSKJ²
pijánost -i ž (á)
stanje pijanega človeka: huda, popolna, težka pijanost; opotekal se je kakor v pijanosti / v pijanosti je vse povedal
● ekspr. pijanost se mu je počasi izkajala počasi se je treznil
// ekspr. stanje, v katerem človek ne zna ravnati stvarno, čustveno neprizadeto: zajela ga je sladka pijanost ljubezni; pijanost čutov, duha; pijanost od navdušenja
♦ med. globinska pijanost omotica, ki se pojavlja pri potapljačih v večjih globinah zaradi narkotičnega delovanja dušika na možganske celice
SSKJ²
pijánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pijance ali pijanost: pijanske oči; pijansko življenje / pijanska strast / ekspr. pijanske kvante
♦ med. pijanski delirij stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola
SSKJ²
pijánstvo -a s (ȃ)
pretirano uživanje alkoholnih pijač, ki traja daljši čas: nagnjen je k pijanstvu / pijanstvo in kriminal
SSKJ²
pijánščina -e ž (ȃ)
1. ekspr. popivanje, veseljačenje: srečala sta se na neki pijanščini
2. nar. štajersko pijančevanje, pitje: pijanščina iz obupa / v pijanščini se je spozabil v pijanosti
SSKJ²
pijávčnica -e ž (ȃ)
bot. rastlina s celorobimi listi in posameznimi ali v socvetju združenimi rumenimi cveti, Lysimachia: drobižna, pikasta pijavčnica
SSKJ²
pijávka -e ž (ȃ)
1. vodni zajedavec, ki se prisesa na ljudi in živali in se hrani z njihovo krvjo: loviti pijavke; v močvirju je bilo vse polno pijavk
2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski človek: lastnik tovarne je bil prava pijavka; kapitalistične pijavke
♦ zool. pijavke kolobarniki s priseskom na sprednjem in zadnjem koncu, Hirudinea; konjska pijavka; medicinska pijavka
SSKJ²
pijúckati -am nedov. (ȗ)
ekspr. počasi, v manjših požirkih piti: vsak dan čebljata in pijuckata kavo / po malem je pijuckal žganje pil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pík1 -a m (ȋ)
glagolnik od pičiti: čebelji, gadji, kačji, osji pik / bolšji, komarjev pik / pik igle
// pičeno mesto na telesu: po nogi je imel polno bolšjih pikov / čebelji pik ga je srbel
SSKJ²
pík2 -a m (ȋ)
igralna karta z enim ali več znaki v obliki lista: imel je nekaj križev in dva pika; v prid. rabi: pik kralj
SSKJ²
pìk3 medm. (ȉ)
posnema odsekan glas pri udarcu, trku ob trdo snov: priletela bo krogla in pik / pik, pik, pik, kljuvajo sinice zrnje
SSKJ²
píka -e ž (í)
1. majhno okroglo mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: po koži so se mu naredile rdeče pike; iz letala so bili ljudje videti kot majhne pike / bele pike na dominah; nosi belo ruto z velikimi pikami
// v zvezi slikovna pika najmanjša grafična enota zaslona, ki ima svojo barvo in svetlost; slikovna točka: kamera z ločljivostjo pet milijonov slikovnih pik
2. jezikosl. grafično znamenje kot sestavina nekaterih črk, številk: narediti, postaviti piko na i; okrajšati besedo s piko; označiti vrstilni števnik s piko / označiti elipso, krajšanje s tremi pikami
// ločilo, ki označuje konec pripovednega stavka: na koncu stavka je pozabil narediti piko
3. roževinasta obloga na sprednjem delu jezika pri perutnini, navadno zaradi pomanjkanja vitaminov: odreti kokoši piko
// pog., navadno v zvezi pika na jeziku boleče mesto na jeziku v obliki majhne bele lise: dobiti, imeti piko na jeziku
4. nav. mn., pog. točka: tekmec je dobil, ima deset pik več; boriti se za pike / kupovati blago, živila na pike
5. ekspr. zelo majhna količina: tudi pike več ti ne dam / za piko je manjkalo, da ga ni povozil zelo malo
// v prislovni rabi, v zvezi do pike izraža najvišjo možno mero, stopnjo: vse do pike je res, kar pravim; do pike je uganil, kako bo stvar potekala / do pike tako je bilo natanko tako; od pike do pike je povedal vse
6. v členkovni rabi, v zvezi z in, pa izraža odločnost, nepopustljivost: delal bo, pa pika; tako bo, kot pravim, in pika
● šport. žarg. delati pike padati pri smučanju; ekspr. imeti piko na koga, jemati koga na piko, imeti koga na piki imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; ekspr. napraviti, narediti, postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; ekspr. daj mu malo potice, da si bo piko odrl da mu bo želja po njej vsaj delno izpolnjena; ekspr. mušje pike na steklu mušji iztrebki; ekspr. tepec je, pa pika izraža podkrepitev trditve
♦ glasb. pika znamenje na desni strani note, ki podaljšuje njeno trajanje za polovico; jezikosl. pika znamenje pod samoglasnikom za označevanje ožine; kozm. lepotna pika naravno ali umetno temno znamenje na licu ali na bradi; mat. pika znak za množenje; decimalna pika ki loči enice od desetin; šol. pika enota za določitev ocene; tisk. rastrska pika delček reproducirane slike, ki nastane pri fotografiranju skozi rastrsko mrežo
SSKJ²
pikáč -a m (á)
knjiž., ekspr. žuželka, ki pika: ne brani se muham več niti pikačem obadom (O. Župančič)
♦ teh. ostro kladivo za čiščenje zvarov
SSKJ²
pikáča -e ž (á)
1. ekspr. kača, ki pika: bal se je pikač / kača pikača
2. knjiž. čelada s konico na vrhu: vojak s pikačo
SSKJ²
pikádo -a m (ȃ)
igr. igra, pri kateri se meče v tarčo puščici podoben predmet: tekmovati v pikadu
SSKJ²
pikadór -ja m (ọ̑)
zlasti v španskem okolju bikoborec na konju, ki z zbadanjem s sulico draži bika: nastop, spretnosti pikadorjev
SSKJ²
píkakôm -a m (í-ȏ) pog.
internetno, spletno podjetje: propadli pikakomi; pok, polom, zlom pikakomov; razcvet pikakomov; ustanovitelji pikakomov / družba, podjetje pikakom; v prid. rabi: pikakom družba; pikakom podjetje
SSKJ²
píkakômovski -a -o prid. (í-ȏ)
nanašajoč se na pikakom: pikakomovski menedžer; pikakomovski projekt; pikakomovsko podjetje / pikakomovski borzni balon; pikakomovska kriza, vročica
SSKJ²
píkanje -a s (ī)
glagolnik od pikati: čebelje pikanje / ni se zmenil za pikanje in norčevanje / rahlo pikanje dežnih kapljic na okno / opazoval je goloba pri pikanju zrnja
SSKJ²
pikánten -tna -o prid., pikántnejši (ȃ)
1. zelo začinjen: pikantna jed, omaka / jed pikantnega okusa / pikantna začimba; pren., ekspr. pikanten članek
2. ekspr. dražljiv, privlačen: pikanten dogodek, škandal; pikantna novica, šala / knjiž. ženska v pikantnem negližeju
    pikántno prisl.:
    pikantno povedati kaj; pikantno začinjena omaka; sam.: doživel bi rad kaj pikantnega
SSKJ²
pikanteríja -e ž (ȋ)
ekspr. dražljiv, privlačen dogodek: hlastali so za pikanterijami; pikanterije iz zasebnega življenja / v reviji je polno pikanterij sestavkov, slik o takih dogodkih
SSKJ²
pikántnost -i ž (ȃ)
1. lastnost, značilnost pikantnega: pikantnost jedi, omake / stvar ni brez pikantnosti; pren., ekspr. pikantnost članka
2. ekspr. dražljiv, privlačen dogodek: hlastali so za pikantnostmi; pikantnosti iz političnega, zasebnega življenja / v reviji je polno pikantnosti sestavkov, slik o takih dogodkih
SSKJ²
pìkapòk in píkapòk in pìka pòk in píka pòk medm. (ȉ-ȍ; ȋ-ȍ)
posnema glas pri udarjanju s cepcem, bičem: oglasili so se mlatiči: pikapok, pikapok
SSKJ²
pìkapòka in píkapòka in píkapôka in pìka pòka in píka pòka in píka pôka medm. (ȉ-ȍ; ȋ-ȍ; ȋ-ȏ)
posnema glas pri udarjanju s cepcem, bičem: pikapoka, pojejo cepci / prijel je za bič in pikapoka po živali
SSKJ²
pikapôkanje -a s (ȏ)
glagolnik od pikapokati: s skednjev je bilo slišati pikapokanje cepcev
SSKJ²
pikapôkati -am nedov. (ȏ) ekspr.
1. dajati kratke, močne glasove pri udarjanju s cepcem, bičem: mlatiči so pikapokali; na vseh podih so pikapokali cepci; brezoseb. od jutra do večera je pikapokalo s skednja / pikapokal je z bičem
2. mlatiti s cepci: sosedovi bodo jutri pikapokali
SSKJ²
pikapolónica -e ž (ọ̑)
hrošč s sedmimi črnimi pikami na rdečih sprednjih krilih: otrok si je na dlani ogledoval pikapolonico
SSKJ²
píkast -a -o prid. (í)
ki ima pike: pikasta kokoš; rdeče pikasta bluza / pikasta koža / od črvojedine pikasta omara
♦ bot. pikasti mišjak strupena rastlina z visokim, votlim steblom in belimi cveti v kobulih, Conium maculatum
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
píkati -am nedov. (ī ȋ)
1. z zasajanjem žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročati bolečino ali ogrožati zdravje: čebele so divje pikale; te kače pikajo / rdeče mravlje močno pikajo
2. z zasajanjem sesala v kožo povzročati boleč, srbeč občutek: bolhe so ga začele pikati; komarji so na večer pikali; soparno je in obadi pikajo
3. ekspr. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino; bosti: pesek ga je pikal v podplate; štrleča slama pika; trnje ga pika
4. pog. zbadati: pikati z buciko / pikati z besedami
// prizadevati, žaliti: žena ga pika, kadar le more; pogosto se pikata med seboj
5. ekspr. dajati odsekane, visoke glasove: po oknu so pikale kaplje / dež pika
● ekspr. kokoši pikajo zrnje zobljejo; ekspr. sonce močno pika žge; ekspr. iz zemlje že pika žito kali
    pikajóč -a -e:
    pikajoče žuželke
SSKJ²
píkčanje -a s (ȋ)
glagolnik od pikčati: s pikčanjem izpolnjevati kvadrat
SSKJ²
píkčast -a -o prid. (ī)
1. ki ima pike: pikčast ptič; pikčasta ruta, srajca; belo pikčasta bluza; ekspr. nebo je bilo pikčasto od zvezd / ekspr. od bolh je bil ves pikčast po vratu opikan
2. ki je iz pik: pikčasta črta
♦ zool. pikčasto oko preprosto oko nekaterih žuželk z vidnimi čutnicami ob dnu kožne jamice
    píkčasto prisl.:
    pikčasto nanašati barve na platno
SSKJ²
píkčati -am nedov. (ȋ)
delati pike, pikice: pikčati neizpolnjene vrste v kazalu
SSKJ²
piké1 -êja m (ẹ̑ ȇ)
bombažna tkanina z vtkanimi reliefnimi črtami ali geometričnim vzorcem: bluza, ovratnik iz pikeja
SSKJ²
pike2 
igra:gl. piket
SSKJ²
píkec -kca m (ȋ)
ekspr. pikasta žival ali rastlina: pikec se ji je stisnil k nogam in zadovoljno predel / pikastim storžem so rekli pikci
♦ agr. črni pikec bolezen rastlin, pri kateri deli listov ali plodov potemnijo in odmrejo
SSKJ²
pikêjast -a -o prid. (ȇ)
ki je iz pikeja: pikejasta bluza
SSKJ²
píkelj -klja in -na [pikəlj] m (í)
teh. kramp, ki ima samo konico: kopati s pikljem
SSKJ²
píker -kra -o prid. (í)
ki kaže nenaklonjen, nedobrohoten odnos zlasti z govorjenjem: piker človek; včasih je malo pikra / piker dovtip; njegov odgovor je bil precej piker; pikre, zbadljive besede
● knjiž. popiti kozarec pikrega terana trpkega
    píkro prisl.:
    pikro se nasmehniti; pikro odgovoriti; sam.:, ekspr. požreti je moral marsikatero pikro neprijazen, zbadljiv očitek, pripombo
SSKJ²
pikét -a tudi piké -ja m (ẹ̑)
igra s kartami za dve osebi, razširjena zlasti v Franciji: igrati piket; partija piketa; v prid. rabi: piket karte
SSKJ²
píkica -e ž (í)
manjšalnica od pika: obraz je bil poln rjavih pikic; bele pikice na temni podlagi; v daljavi so se videli otroci kakor črne pikice / pozabil si napraviti pikico na i / niti pikice torte mu ni dal / vse do pikice si je zapomnil
SSKJ²
pikíranje1 -a s (ȋ)
glagolnik od pikirati1: pikiranje sejancev / vbod za pikiranje
SSKJ²
pikíranje2 -a s (ȋ)
glagolnik od pikirati2: bombardiranje s pikiranjem
SSKJ²
pikírati1 -am nedov. in dov. (ȋ)
1. agr., vrtn. presajati sejance, da se bolje okoreninijo in okrepijo: pikirati solato
2. obrt. s posebnimi vbodi pritrjevati žimovino k tkanini: pikirati zavihke
    pikíran -a -o
    1. deležnik od pikirati: pikirana solata
    2. knjiž. užaljen, prizadet: ob teh besedah je bil vidno pikiran; prisl.: zelo pikirano mu je odgovorila
SSKJ²
pikírati2 -am nedov. in dov. (ȋ)
voj. leteti v strmem letu proti cilju na tleh; strmoglavljati: letala so začela pikirati; bombniki so pikirali na progo in odmetavali bombe; pren. riba je v lepem loku pikirala v globino reke
SSKJ²
píkničen -čna -o prid. (ī)
med. telesno močen, čokat: pikničen človek / piknični tip človeka tip človeka nizke rasti, s kratkim vratom in kratkimi udi, nagnjenega k debelosti
SSKJ²
píknik1 -a m (ȋ)
družabna prireditev na prostem: upravnik hotela je priredil piknik za svoje goste; iti na piknik / izseljenski piknik
// kosilo, malica na prostem iz s seboj prinesene hrane: na jasi so imeli piknik; poiskati primeren prostor za piknik
SSKJ²
píknik2 -a m (ī)
med. pikničen človek: značilnosti piknikov
SSKJ²
píknikar -ja m (ȋ) pog.
kdor prireja piknik, se udeležuje piknika: prostor za piknikarje / nedeljski piknikarji
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
piknikírati -am nedov. (ȋ) pog.
prirejati, imeti piknike: piknikirati čez dan, zvečer; v narodnih parkih ni dovoljeno piknikirati
SSKJ²
piknikováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. udeleževati se piknika: piknikovati s prijatelji
SSKJ²
píkniški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na piknik: pikniški jedilnik; pikniška kulinarika, ponudba; pikniška oprema / pikniški prostor / pikniški turizem; pikniška nedelja
SSKJ²
píkniti -em dov. (í ȋ)
1. nar. pičiti: gad ga je piknil; odmaknil je roko, kot bi ga piknila kača
// na rahlo zbosti: pikniti z buciko, nožem; pazi, da se ne pikneš / piknil ga je s pripombo o njegovi ženi
2. nav. ekspr. na rahlo kavsniti: kokoš je nekajkrat piknila po zrnju / kanarček ga je piknil za uhelj
SSKJ²
píko... prvi del zloženk (ȋ)
nanašajoč se na bilijonski del merske enote: pikofarad
SSKJ²
píkola -e ž (ȋ)
nar. vzhodnoštajersko vino, narejeno iz tropin, sladkorja in vode; delanec: naliti kozarec pikole
// slaba pijača: ne bom pil te pikole
SSKJ²
pikolít -a m (ȋ)
1. agr. trta z belimi sladkimi grozdi, ki se goji v Furlaniji, na Goriškem: vinograd je zasajen s pikolitom
// kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti pikolit; kozarec pikolita
2. nar. vino, narejeno iz tropin, sladkorja in vode; delanec: delavcem je prinesla steklenico pikolita
SSKJ²
píkolo1 -a m (ȋ)
star. mlajši pomožni natakar, navadno vajenec: pikolo jim je prinesel vino; poklicati pikola
SSKJ²
píkolo2 tudi piccolo -a [píkolo] m (ȋ)
glasb. flavti podoben pihalni instrument, ki zveni oktavo višje: igrati pikolo
SSKJ²
pikolôvec -vca m (ȏ)
ekspr. kdor pretirava v zahtevah po natančnosti: učitelj ni bil pikolovec; velik pikolovec
SSKJ²
pikolôvski -a -o prid. (ȏ)
ekspr. ki pretirava v zahtevah po natančnosti: pikolovski človek; očitali so mu, da je pikolovski / pikolovska natančnost
SSKJ²
pikolôvstvo -a s (ȏ)
ekspr. pretiravanje v zahtevah po natančnosti: njegovo pikolovstvo je vsem presedalo
SSKJ²
pikón -a m (ọ̑)
nar. kramp, navadno samo s sekalom: tla so bila trda, zato je kopal s pikonom
SSKJ²
píkov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pik2: pikov as / ogledalo pikove oblike
SSKJ²
pikpòk -ôka m (ȍ ȏ)
glas, glasovi pri udarjanju s cepcem, bičem: pikpok cepcev se je za hip ustavil
SSKJ²
pìk pòk medm. (ȉ, ȍ)
posnema glasove pri udarjanju s cepcem, bičem: pastir šviga z bičem, da poka: pik pok; pik pok, se oglaša s skednja
SSKJ²
píkrež -a m (ȋ)
ekspr. piker človek: ta pikrež jo je kar naprej zbadal
SSKJ²
pikrínski -a -o prid. (ȋ)
kem., v zvezi pikrinska kislina organska kislina, ki se uporablja za izdelavo razstreliv, zdravil:
SSKJ²
píkrost -i ž (í)
lastnost pikrega človeka: znan je bil po svoji pikrosti / pikrost besed
SSKJ²
píksel -sla m (í) pog.
najmanjša grafična enota zaslona, ki ima svojo barvo in svetlost; slikovna točka: večje število pikslov navadno pomeni občutljivejšo kamero; izraziti, podati velikost slike v pikslih
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
píksna -e ž (ȋ)
nižje pog. konzervna škatla: na tleh so ležale prazne piksne
SSKJ²
piktografíja -e ž (ȋ)
arheol. pisava, sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete; slikovna pisava: raziskovati piktografijo
SSKJ²
piktográm -a m (ȃ)
1. slikovno znamenje, simbol z mednarodnim pomenom: oblikovati piktogram; na karti so s piktogrami označene naravne in kulturne znamenitosti
2. risba ali hieroglif, ki v slikovni pisavi predstavlja določen predmet ali pojem: uporabljati piktograme; skrivnostni piktogram; kitajske in japonske pismenke ter znaki v predkolumbovskih pisavah delujejo kot piktogrami
SSKJ²
pikturálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. slikarski, likoven: pikturalne kvalitete slike
SSKJ²
píkzígmar -ja m (ȋ-í)
nižje pog. nepomemben, neupoštevan človek: čudno, da se družiš s takim pikzigmarjem
SSKJ²
píl -a m (ī)
nar. znamenje, navadno v obliki stebra: na križpotju je stal nad sto let star pil
SSKJ²
píla -e ž (í)
orodje z vzporednimi grebeni po površini za obdelovanje kovinskih predmetov: nasaditi pilo; ostre robove je izgladil s pilo; s pilo izpiliti ključ, obroček / ploščata, trikotna pila
♦ strojn. groba pila ki pusti površino hrapavo, raskavo; nožasta pila ki ima v prečnem prerezu obliko ozkega trikotnika; teh. nasekati pilo narediti vzporedne grebene na pili
SSKJ²
pílar -ja m (ȋ)
izdelovalec pil: pilarji in nožarji
SSKJ²
pilárna -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za izdelovanje pil: pilarna in nožarna
SSKJ²
piláster -tra m (á)
arhit. iz stene nekoliko izstopajoč pas z bazo in kapitelom: pročelje stavbe je okrašeno s pilastri; kaneliran pilaster
SSKJ²
Pilát -a m (ȃ)
v zvezah: star. hoditi od Poncija do Pilata poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh; prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno; umiti si roke (kot Pilat) ne sprejeti odgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno
SSKJ²
pilátes -a m (ȃ)
telesne vaje za krepitev, raztezanje mišic, izboljšanje koordinacije gibov in ravnotežja: pilates na blazinah, na napravah; pilates za nosečnice; inštruktorica pilatesa; joga in pilates / hoditi na pilates; ukvarja se s pilatesom; vadba pilatesa; osnovne vaje pilatesa; v prid. rabi: pilates center; pilates joga; pilates vaja
SSKJ²
pilátovski -a -o prid. (ȃ)
ekspr. tak kot pri Pilatu: pilatovsko vprašanje
    pilátovsko prisl.:
    pilatovsko si umiti roke
SSKJ²
pilátus -a m (ȃ)
lahko letalo švicarske tovarne Pilatus Aircraft: vojaški pilatusi; nakup pilatusov; letenje, vaje s pilatusi
SSKJ²
píldek -dka m (ȋ)
iron. slika: sem in tja je naslikal kak pildek
● star. kaplan je delil pildke podobice; ekspr. tak je kot žabji pildek narobe grd, neprikupen
SSKJ²
pílež -a m (ȋ)
šol. žarg. kdor se uči mehanično, brez razumevanja: zmerjajo jih z guleži in pileži
SSKJ²
pílhar -ja m (ī)
zastar. malomeščan, zapečkar: slabo se je počutil med takimi pilharji
SSKJ²
pílica -e ž (í)
manjšalnica od pila: ključek je izpilil s pilico; jeklena pilica / pilica za nohte
SSKJ²
píling tudi peeling -a [píling-] m (ȋ)
odstranjevanje, luščenje odmrlih, poroženelih celic s površine kože: kemični piling; piling telesa; piling z morsko soljo
// sredstvo, pripravek za ta namen: piling je s kožnimi gibi vtrla v kožo
SSKJ²
píliti -im nedov. (í ȋ)
1. s pilo obdelovati predmete: piliti ključ, sveder; ves dan je žagal, strugal in pilil / piliti nohte
2. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: smučarji so pilili zavoje / svoje pesmi dolgo pili / piliti komu okus
    píliti se šol. žarg.
    zelo se učiti: vse leto se pili / najbolj se pili zgodovino
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
píljenje -a s (ī)
glagolnik od piliti: odstranjevati ostružke s piljenjem / piljenje nohtov / piljenje jezika
SSKJ²
pílka -e ž (ī)
nar. lesen zamašek za sode; veha1: odbiti pilko; zabiti sod s pilko
// odprtina na vrhu soda: zamašiti pilko
SSKJ²
pílo -a s (í)
star. pijača: mize so bile polne jela in pila / dobiti vodo za pilo za pitje
SSKJ²
pilón -a m (ọ̑)
arhit. vsak od dveh trapezastih stolpov ob vhodu v egipčanski tempelj: pročelje pilona je okrašeno z reliefi
SSKJ²
pilót1 -a m (ọ̑)
1. kdor je usposobljen za pilotiranje, vodenje letala, vesoljske ladje: postal je pilot; letalski, vesoljski pilot; pilot helikopterja / civilni, vojaški pilot; jadralni, motorni pilot; pomožni, poskusni pilot
2. pomorski strokovnjak, ki vodi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega: izkrcati, vkrcati pilota; izkušen pilot
♦ aer. avtomatski pilot avtopilot; zool. pilot riba toplih morij s petimi do sedmimi prečnimi progami, Naucrates ductor
SSKJ²
pilót2 -a m (ọ̑)
grad. pokončen nosilni gradbeni element, vgrajen, zabit v tla: betonirati, zabijati pilote; stavba je, stoji na pilotih; hrastov, železobetonski pilot / glava pilota topi zgornji konec
SSKJ²
pilotáža -e ž (ȃ)
pilotiranje1: vaje v pilotaži / plačati pristojbino za pilotažo ladje
● mojstri visoke pilotaže akrobatskega letenja
SSKJ²
pilóten -tna -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na pilot2: pilotna višina
2. knjiž. poskusen: pilotna proizvodnja, serija
♦ soc. pilotna raziskava raziskava, s katero se preizkuša raziskovalni postopek za obsežnejšo raziskavo; teh. pilotni čevelj
SSKJ²
pilotíranje1 -a s (ȋ)
glagolnik od pilotirati1: pilotiranje vesoljske ladje, letala / pilotiranje ladje
SSKJ²
pilotíranje2 -a s (ȋ)
glagolnik od pilotirati2: pilotiranje stavbe
SSKJ²
pilotírati1 -am nedov. (ȋ)
1. določati gibanje letala, vesoljske ladje z neposrednim ravnanjem z napravami: znal je pilotirati / pilotirati vesoljsko ladjo, letalo / publ. pilotirati dirkalni avtomobil voziti
2. voditi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega: pilot se je vkrcal na ladjo, da bi jo pilotiral
SSKJ²
pilotírati2 -am nedov. in dov. (ȋ)
grad. graditi na pilotih: pilotirati blok, stavbo
// vgrajevati, zabijati pilote: delavci pilotirajo
SSKJ²
pilótka -e ž (ọ̑)
ženska, ki je usposobljena za pilotiranje, vodenje letala, vesoljske ladje: hotela je postati pilotka; vojaška pilotka / poklicna pilotka
SSKJ²
pilótski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na pilot1: pilotska služba, šola / pilotska kabina; pilotska uniforma / pilotska ladja manjša ladja za prevoz (ladijskega) pilota, pilotov
2. ki je v zvezi s preizkušanjem: pilotski znanstveni projekt; pilotska raziskava; prva pilotska študija je dala spodbudne rezultate
SSKJ²
pílpogáčica -e ž (ȋ-á)
nar. dolenjsko netopir: na podstrešju je bilo veliko pilpogačic
SSKJ²
pílula -e ž (ȋ)
farm. zdravilo v obliki kroglice, zdravilna kroglica: lekarna izdeluje pilule; pogoltniti, vzeti pilulo; pilule, svečke, tablete / jemati (kontracepcijske) pilule kontracepcijske tablete; uspavalne pilule uspavalne tablete
● ekspr. požreti grenko pilulo sprijazniti se z neprijetno stvarjo, z neprijetnim dejstvom
SSKJ²
píment -a m (ī)
gastr. posušeni plodovi pimentovca, ki se uporabljajo kot začimba: dodajati jedi piment; zrno pimenta
SSKJ²
pímentovec -vca m (ī)
bot. tropsko drevo, katerega posušeni plodovi se uporabljajo kot začimba, Pimenta divica:
SSKJ²
pímpek -a m (ȋ)
otr. moški spolni ud: majhen pimpek; viseč pimpek
SSKJ²
PÍN in pín -a m (ȋ) krat.
osebna številska koda, navadno štirimestna, ki posamezniku omogoča uporabo plačilne kartice, mobilnega telefona; osebna številka: odtipkati svoj PIN; PIN moramo hraniti ločeno od kartice; prvi del zloženk: PIN-koda
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pinakoíd -a m (ȋ)
min. lik, sestavljen iz dveh vzporednih ploskev:
SSKJ²
pinakotéka -e ž (ẹ̑)
sistematično urejena zbirka umetniških slik: popoldne sta si ogledala pinakoteko
SSKJ²
pínca -e ž (ī)
gastr. hlebčku podobno primorsko pecivo iz boljšega kvašenega testa: peči pince
SSKJ²
pincéta -e ž (ẹ̑)
manjša kovinska priprava iz dveh vzporednih krakov za prijemanje česa drobnega: gazo je s pinceto položila na rano; s pinceto si populiti obrvi
♦ med. kirurška pinceta
SSKJ²
píncgavec -vca m (ȋ) vet.
1. bik, vol pincgavske pasme: hlev za pincgavce
2. noriški konj: voz sta vlekla dva pincgavca
SSKJ²
píncgavski -a -o prid. (ȋ)
vet., v zvezah: pincgavski konj noriški konj; pincgavska pasma pasma rjavega goveda z belimi lisami
SSKJ²
pincírati -am nedov. in dov. (ȋ)
vrtn. odstranjevati zelnatim rastlinam vršičke, da bolje cvetijo ali rodijo, vršičkati: pincirati krizanteme / pincirati poganjke
SSKJ²
pínč -a m (ȋ)
1. službeni ali hišni pes vitke postave s kratko ravno dlako: gojiti pinče / dobermanski pinč doberman; pritlikavi pinč
2. slabš. manjši klobuk brez krajevcev ali z ozkimi, zadaj zavihanimi krajevci: zmeraj nosi tisti pinč
SSKJ²
pinéla -e ž (ẹ̑)
agr. trta z majhnimi, belimi grozdi, ki se goji na Vipavskem in Koprskem: pinela je dobro obrodila
// vino iz grozdja te trte: piti pinelo; pinela in rebula
SSKJ²
pingpóng tudi pinkpónk -a m (ọ̑)
pog. namizni tenis: igrati pingpong
● publ. ta pingpong z dokumenti traja med državama že ves mesec pošiljajo jih sem in tja; v prid. rabi: pingpong miza, žogica
SSKJ²
pingvín -a m (ȋ)
velika vodna ptica, po hrbtu in glavi črna, po trebuhu bela, ki živi zlasti na Antarktiki: v živalskem vrtu so si ogledali pingvine
♦ zool. kolonija pingvinov
SSKJ²
pínija -e ž (í)
sredozemsko iglasto drevo z dolgimi iglicami in velikimi storži: gaj cipres in pinij
SSKJ²
pínijev -a -o prid. (í)
nanašajoč se na pinijo: pinijev storž / pinijev gozd
♦ zool. pinijev sprevodni prelec prelec, katerega ličinka jé liste pinije, Thaumatopoea pytiocampa
SSKJ²
pínja -e ž (í)
priprava za izdelovanje manjše količine masla: prinesla je pinjo in začela pinjiti; naliti smetano v pinjo
● star. nosil je črno pinjo cilinder
SSKJ²
pínjenec -nca m (ȋ)
tekočina, ki ostane pri izdelavi surovega masla: izliti pinjenec iz pinje
SSKJ²
pinjín -a m (ȋ)
jezikosl. latinica za zapisovanje kitajskih glasov, besed, namenjena Nekitajcem: uvedba obveznega pinjina / zapisati lastno ime v pinjinu; v prid. rabi: pinjin transkripcija
SSKJ²
pínjiti -im tudi píniti -im nedov. (í ȋ)
delati, da se iz smetane izloči maslo: vzela je pinjo in pinjila / pinjiti smetano / pinjiti maslo
    pínjen -a -o:
    pinjeno mleko tekočina, ki ostane pri izdelavi surovega masla
SSKJ²
pinjóla -e ž (ọ̑)
sad pinije, zlasti njegovo jedrce: jesti, luščiti pinjole
SSKJ²
pìnk medm. (ȉ)
posnema visok glas pri pokljaju, udarcu: pink, je počil balonček; udaril je z loparčkom, pink, in žogica je zletela
SSKJ²
pínka -e ž (ȋ)
nar. štruca (kruha): mamice v črni [obleki], s košem pink na hrbtu (L. Fatur)
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pínka pónka -- -- m, in -- -- ž (ȋ, ọ̑)
ekspr. denar: imaš kaj pinka ponka
SSKJ²
pínke pónke -- -- m, in -- -- ž (ȋ, ọ̑)
ekspr. denar: nima nič pinke ponke
SSKJ²
PÍN-kóda -e in kóda PÍN -e -- ž (ȋ-ọ̑; ọ̑, ȋ)
osebna številska koda, navadno štirimestna, ki posamezniku omogoča uporabo plačilne kartice, mobilnega telefona; osebna številka: spremeniti PIN-kodo; vnesti, vtipkati PIN-kodo; PIN-koda mobilnega telefona; listek z geslom in PIN-kodo
SSKJ²
pinkponk gl. pingpong
SSKJ²
pìnk pònk medm. (ȉ, ȍ)
posnema glasove pri udarjanju: pink ponk, se odbija žogica od loparčkov / po njem je začelo padati pink ponk
SSKJ²
pinót -a m (ọ̑)
kakovostno vino, po izvoru iz Francije: kupiti buteljko pinota / beli pinot
SSKJ²
pinóža -e ž (ọ̄)
zool. gozdna ptica pevka z zelo pisanim perjem, Fringilla montifringilla: pinoža in strnad
SSKJ²
pínt -a m (ȋ)
angleška ali ameriška prostorninska mera, približno 0,5 l: pint piva
// nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 1,5 l: pridelali so sto pintov olja / piti iz glinastega pinta
SSKJ²
pínta -e ž (ȋ)
angleška ali ameriška prostorninska mera, približno 0,5 l: pinta kisa, piva
// nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 1,5 l: naročiti pinto vina
SSKJ²
pin-up girl -- -- [pín-áp gə̀rəl in pín-áp gə̀rl tudi pín-áp gêrl] ž, mn. tudi pin-up girls (ȋ-ȃ, ə̏; ȋ-ȃ, é)
spolno privlačna ženska zlasti kot fotomodel za ilustrirane, zabavne revije: v filmu igra tudi znana italijanska pin-up girl / na steno si je nalepil pin-up girl
SSKJ²
pinyin gl. pinjin
SSKJ²
pión -a m (ọ̑)
fiz. najlažji mezon: pozitivni in negativni pion
♦ šah. kmet
SSKJ²
pionír -ja m (í)
1. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star približno od deset do štirinajst let: nastop pionirjev in mladincev
2. ekspr., navadno s prilastkom kdor prvi ali med prvimi
a) pride v do takrat še ne poznane, ne zavzete kraje, osvajalec: sprejem naših alpinističnih pionirjev
b) začne delovati, ustvarjati na novem, neznanem področju znanosti, tehnike; pobudnik, začetnik: on je pionir slovenskega športnega letalstva; v raketni tehniki so bili med pionirji; slovenski filmski pionirji; pionir plastične kirurgije / ta pesnik je pionir svobodnega verza
3. v socializmu član pionirske organizacije: biti, postati pionir; pionirji in mladinci / pionir prometnik ki skrbi zlasti za varen prehod otrok čez prometno ulico / Zveza pionirjev družbenopolitična organizacija za otroke od sedmega do štirinajstega leta
♦ voj. vojak, izurjen zlasti za postavljanje ovir in opravljanje utrjevalnih del
SSKJ²
pionírček -čka m (í)
manjšalnica od pionir 1: pionirčki so ga prisrčno pozdravili
SSKJ²
pionírka -e ž (í)
1. šport. ženska, ki je vključena v športno društvo in je stara približno od deset do štirinajst let: pionirke so okrasile dvorano / tekmovanje pionirk v orodni telovadbi
2. ekspr., navadno s prilastkom ženska ali država, ustanova, ki prva ali med prvimi
a) pride v do takrat še ne poznane, ne zavzete kraje, osvajalka: alpinistična pionirka
b) začne delovati, ustvarjati na novem, neznanem področju znanosti, tehnike; pobudnica, začetnica: pionirka gibanja za ženske pravice / pionirka v osvajanju vesolja
3. v socializmu članica pionirske organizacije: biti, postati pionirka; partizanska pionirka
SSKJ²
pionírski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na pionirje:
a) pionirski krožek; pionirska organizacija / pionirska knjižnica / pionirski pozdrav; pionirska ruta rdeča ruta kot znak članstva v Zvezi pionirjev; pionirska soba soba, prostor za dejavnost pionirjev / pionirski odred osnovna organizacijska enota Zveze pionirjev
b) pionirska alpinistična odprava / pionirska doba filma; opraviti pionirsko delo v znanosti / pionirska enota je gradila cesto
♦ agr. pionirska rastlina rastlina, ki ustvarja razmere, ustrezne za uspevanje gospodarsko pomembnejših vrst
SSKJ²
pionírstvo -a s (ȋ)
dejavnost pionirjev: učenci so bili ponosni na svoje pionirstvo / uspehi slovenskega planinskega pionirstva / ekspr. obdobje pionirstva v tehniki
SSKJ²
pípa -e ž (í)
1. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom: iztrkati, natlačiti pipo; vzeti pipo iz ust; kadil je iz dolge pipe; lesena, lončena, porcelanasta pipa; s srebrom okovana pipa; pipa s kratko cevjo / vodna pipa v orientalskem okolju pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo; tobak za pipo / kaditi pipo; prižgal si je pipo
2. priprava za odpiranje in zapiranje pretoka tekočin in plinov: odpreti, zapreti pipo; pipa na sodu / plinska, vodovodna pipa / pipa pušča; iz slabo zaprte pipe kaplja; iz pipe teče voda
● pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; pog. krčmar je imel na pipi dobro rebulo je prodajal, točil; pipa miru pri severnoameriških Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; ekspr. pokadiva pipo miru spraviva se, pobotajva se
♦ obrt. steklarska pipa priprava v obliki cevke za oblikovanje kroglice steklene mase; teh. pipa okrov z vrtljivim stožcem, ki ima prečno odprtino za reguliranje pretoka; kotna pipa na oglu dveh pravokotno stoječih cevi; mešalna pipa ki omogoča mešanje dveh tekočin; mrazna pipa za iztok vode iz cevja
SSKJ²
pipálka -e ž (ȃ)
zool. organ pajkovcev in nekaterih žuželk za pik, ugriz ali za tipanje, vohanje: velike pipalke / sprednje in zadnje pipalke pajkov
SSKJ²
pípar -ja m (ȋ)
pog. kdor kadi pipo: strasten pipar
// izdelovalec pip za kajenje: bil je znan pipar / gorjuški piparji
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
píparstvo -a s (ȋ)
izdelovanje pip: pozimi se je ukvarjal s piparstvom; piparstvo na Gorjušah
SSKJ²
pípast -a -o prid. (í)
podoben pipi: pipast podaljšek
SSKJ²
pípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ)
nar. puliti, izdirati: pipati zobe; pipati s korenino vred / pipati korenje, repo; pipal je konju žimo iz repa
    pípati se 
    potegovati se, puliti se (za kaj): pipati se za zemljo
SSKJ²
pípček -čka m (ȋ)
manjšalnica od pipec: rezati s pipčkom
SSKJ²
pípec -pca m (ȋ)
žepni nož z enim pregibnim rezilom in lesenim ročajem: vzel je pipec iz žepa in olupil jabolko / odpreti pipec
// ekspr. nož sploh: imaš pri roki kak pipec; zabosti koga s pipcem
● star. ne prepirajta se, pipca stara omejena, neumna človeka
SSKJ²
píper -ja m (í)
manjše letalo, navadno s štirimi do šestimi sedeži: dvosedežni, petsedežni piper; pilot enomotornega piperja / letalo piper
SSKJ²
pipéta -e ž (ẹ̑)
kem. steklena cevka za odmerjanje ali prenašanje tekočine: s pipeto je odmerila določeno količino krvi v epruvete
● knjiž. dati kapljice v oči s pipeto kapalko
SSKJ²
pípi -- prid. (ȋ)
otr. lep2, čist: pipi punčka; umij se, pa boš pipi
SSKJ²
pípica1 -e ž (í)
nav. ekspr. manjšalnica od pipa: natlačiti pipico; kadil je iz kratke pipice / odpreti, zapreti pipico
SSKJ²
pípica2 -e ž (ȋ)
otr. kokoš: pridi, bova šla gledat pipice
SSKJ²
pípič -a m (ȋ)
zastar. pipec: rezati s pipičem
SSKJ²
pípika -e ž (ȋ)
otr. kokoš: račke in pipike
SSKJ²
pípniti -em dov. (í ȋ) pog.
dotakniti se: niti pipnil ga ni; nihče ga ne sme pipniti
SSKJ²
píps -a m (ȋ)
razpršilo, navadno proti mrčesu: uporabljati pips; posprejati s pipsom / odganjati mrčes s pipsom
SSKJ²
pír1 -a m (ȋ)
pog. pivo: piti pir; iti na pir; dati za pir; hladen pir; steklenica pira
SSKJ²
pír2 -a m (ȋ)
knjiž. pojedina, navadno ob kakem pomembnem dogodku; gostija: povabiti, priti na pir / pripravila sta bogat pir svatbo
SSKJ²
píra -e ž (í)
agr. preprosta, odporna, manj rodna pšenica: včasih so sejali predvsem piro
SSKJ²
pirája -e ž (ȃ)
zool. južnoameriška in afriška sladkovodna roparska riba z zelo ostrimi zobmi, Serrasalmus: navadna, siva piraja
SSKJ²
piramída -e ž (ȋ)
1. geom. telo, ki ga omejujeta mnogokotnik in plašč: izračunati površino piramide; višina piramide / dopolnilna piramida ki dopolnjuje prisekano piramido do popolne piramide; dvojna piramida; prisekana piramida
2. predmet take ali podobne oblike: marmorne piramide na grobovih / egiptovske piramide; pren., knjiž. spadal je v vrh hierarhične piramide
// ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno piramidi: pred vojaki je stala piramida pušk / zlagati deske v piramido / piramide jabolk na trgu
● ekspr. dežela piramid Egipt
♦ agr. vretenasta piramida drevesna krošnja piramidaste oblike; sušilna piramida kozolec brez strehe za sušenje detelje in trave; koza; anat. piramida del ledvice s sečnimi izvodili; odebelina na sprednji strani podaljšane hrbtenjače; elektr., ptt piramida v obliki piramide povezani drogovi za nadzemne vode
SSKJ²
piramidálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. piramidast: piramidalne strehe / piramidalna oblika dreves / piramidalna kompozicija slike
    piramidálno prisl.:
    piramidalno obdelan spomenik
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
piramídast -a -o prid.(ȋ)
ki ima obliko piramide: piramidast grič, tempelj; piramidast klobuk; piramidasta krošnja drevesa / piramidasta oblika
    piramídasto prisl.:
    piramidasto naložene deske
SSKJ²
piramíden -dna -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na piramido: piramidna površina / piramidna igra denarni sistem, pri katerem je zaslužek odvisen od vplačil vedno novih, hierarhično povezanih udeležencev
// piramidast: piramidne krošnje dreves; piramidne strehe / šotori piramidne oblike
    piramídno prisl.:
    piramidno obrezati krošnjo
SSKJ²
piramidón -a m (ọ̑)
zdravilo proti vročini in glavobolu znamke Pyramidon:
SSKJ²
pirandellovski -a -o [pirandélou̯ski] prid. (ẹ̑)
tak kot pri Pirandellu: pirandellovski dvom o smislu življenja / pirandellovski motiv
SSKJ²
piranha -e [piránja] ž (ȃ)
zool. piraja: jata piranh
SSKJ²
pirát -a m (ȃ)
1. morski razbojnik, morski ropar: pirati so napadli trgovsko ladjo; zgodbe o piratih / zračni pirat kdor ugrabi letalo s potniki in posadko zlasti iz političnih vzrokov
2. kdor si nezakonito prisvaja, razmnožuje izdelek elektronskega medija za osebno rabo ali širjenje, prodajo: pravni postopki, tožbe proti piratom; hekerji in pirati / računalniški pirat
3. pog. ilegalni, nezakoniti radijski ali televizijski oddajnik: oddaje radijskih piratov so med poslušalci zelo priljubljene
SSKJ²
piratizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od piratizirati: boriti se proti piratiziranju; piratiziranje filmov, glasbe, programske opreme; zaščita pred piratiziranjem
SSKJ²
piratizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
nezakonito si prisvajati, razmnoževati izdelke elektronskega medija za osebno rabo ali širjenje, prodajo: piratizirati glasbo, igre
SSKJ²
pirátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pirate ali piratstvo: piratske ladje / piratski napadi v zraku / piratski posnetki; piratski program; piratsko kopiranje / vsi so obsojali njegovo piratsko dejanje / piratski radijski oddajnik; piratska radijska postaja
SSKJ²
pirátstvo -a s (ȃ)
pojavljanje piratov in njihova dejavnost: gusarstvo in piratstvo / ukvarjati se s piratstvom; ekspr. trgovsko piratstvo / boj proti spletnemu piratstvu
SSKJ²
pírav -a -o prid. (í)
nar. trhel, preperel: pirav les / pirava miza / mož je bil prava pirava razvalina
SSKJ²
piré -êja m (ẹ̑ ȇ)
gosta jed iz pretlačenega krompirja, sadja, zelenjave, kaša: hranili so ga samo s pirejem / grahov, krompirjev, paradižnikov pire
♦ gastr. sadni pire sadna kaša; v prid. rabi: pire krompir krompirjev pire
SSKJ²
píren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pir: pirni darovi / pirna postelja poročna postelja
SSKJ²
pírh -a m (í)
v krščanskem okolju pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč: pisani, rdeči pirhi; rdeč kot pirh
● nar. dati, dobiti za pirhe v dar za veliko noč
♦ etn. sekati pirhe metati v pirhe kovance z namenom, da se zapičijo vanje
SSKJ²
pírhast -a -o prid. (í)
ekspr. po barvi podoben (rdečemu) pirhu: otrok s pirhastimi lici
● nar. pirhaste krave rdeče lisaste
SSKJ²
pírhpogáčica -e ž (ī-á)
nar. dolenjsko netopir: prhutanje pirhpogačic
SSKJ²
piríka -e ž (í)
bot. pirnica: osat in pirika
SSKJ²
pírin -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na piro: pirin kruh, zdrob; pirini izdelki, vzglavniki; pirina moka; pirine testenine; pirino zrnje / pirina rižota
SSKJ²
pirírati -am nedov. in dov. (ȋ)
mečkati, drobiti mehka surova ali kuhana živila v enotno zmes: breskve so pirirali s paličnim mešalnikom; pirirati sadje, zelenjavo
SSKJ²
pirít -a m (ȋ)
min. rudnina kubični železov sulfid, železov kršec: pridobivanje žveplene kisline iz pirita
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
piríten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pirit: piritna ruda / piritni koncentrat
SSKJ²
pírjevica -e ž (í)
agr. preprosta, odporna, manj rodna pšenica; pira: sejati pirjevico
SSKJ²
pírnica -e ž (ȋ)
bot. rastlina z dolgimi, razraslimi korenikami in cveti v klasih, Agropyrum: med koruzo je rasla pirnica / plazeča pirnica
SSKJ²
piro... ali píro... prvi del zloženk (ȋ)
nanašajoč se na ogenj: piroforen, pirohidroliza, pirometer, pirotehnika
SSKJ²
piróg -a m (ọ̑)
zlasti v ruskem okolju pecivo iz kvašenega ali maslenega testa z različnimi nadevi: k čaju so ponudili sladke piroge; pirogi z mesom, ribami, zeljem; pirogi s sirom
SSKJ²
piróga -e ž (ọ̄)
zlasti v azijskem in južnoameriškem okolju preprost čoln iz enega debla: potovati s pirogo; piroga z razpetimi jadri
SSKJ²
piroksén -a m (ẹ̑)
min. rudnina nitasti kalcijev, magnezijev, železov silikat: pirokseni in amfiboli / glinični piroksen
SSKJ²
piroluzít -a m (ȋ)
min. rudnina manganov dioksid, rjavi manganovec:
SSKJ²
piromán -a m (ȃ)
kdor je bolezensko nagnjen k požiganju: ugotovili so, da je požigalec piroman
SSKJ²
piromaníja -e ž (ȋ)
bolezensko nagnjenje k požiganju: piromanija in kleptomanija
SSKJ²
pirométer -tra m (ẹ̄)
teh. naprava za merjenje visokih temperatur teles na osnovi svetlobe, ki jo sevajo: meriti s pirometrom
SSKJ²
pirotéhničen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na pirotehniko: pirotehnična sredstva / pirotehnični učinek / pirotehnični oddelek pirotehniški
SSKJ²
pirotéhnik -a m (ẹ́)
strokovnjak za pirotehniko: za nasvet so vprašali pirotehnike / filmski pirotehniki
SSKJ²
pirotéhnika -e ž (ẹ́)
veda o izdelavi in uporabi eksplozivnih in vnetljivih snovi: razvoj pirotehnike
// izdelki iz takih snovi, namenjeni zlasti zabavi: pirotehniko zdaj prodajajo na vsakem vogalu
// uporaba izdelkov iz takih snovi: snemati film tudi s pirotehniko / v tem filmu je veliko pirotehnike
SSKJ²
pirotéhniški -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na pirotehniko: pirotehniški oddelek / pirotehniška sredstva pirotehnična
SSKJ²
pirotín -a m (ȋ)
min. rudnina železov sulfid, magnetni kršec:
SSKJ²
pírotski -a -o prid. (ȋ)
tekst., v zvezi pirotska preproga tkana preproga z geometričnimi vzorci: najbolj ji je ugajala temno rdeča pirotska preproga
SSKJ²
pírov -a -o prid. (ȋ)
knjiž., v zvezi pirova zmaga in Pirova zmaga zmaga, uspeh, ki je glede na zelo velike žrtve malo vredna, nekoristna: to je bila pirova zmaga
SSKJ²
pirovánje -a s (ȃ)
glagolnik od pirovati: na nobeno pirovanje ni hotel iti / ali me bosta povabila na pirovanje / pirovanje ob zmagi
SSKJ²
pirováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. udeleževati se gostije, biti na gostiji: pirovali so do jutra
● knjiž. kdaj bosta pirovala kdaj bo vajina poroka, svatba
// ekspr. veseliti se, proslavljati: ob zmagi so pirovali z nami vsi svobodoljubni narodi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
piróžek tudi pírožek -žka m (ọ̑; ȋ)
manjšalnica od pirog: speči pirožke; pirožki z mesnim nadevom
SSKJ²
pírsing in piercing -a [pírsing-] m (ȋ)
prebadanje mehkih delov telesa in nameščanje nakita skoznje: preden se je odločila za pirsing, je dobro premislila; izvajalci, mojstri pirsinga; pirsing in tetoviranje
// nakit, nameščen na ta način: imeti, nositi pirsing; pirsing v nosu, popku
SSKJ²
piruéta -e ž (ẹ̑)
šport. lik umetnostnega drsanja, pri katerem se drsalec vrti na eni ali obeh nogah: drsalec je končal svoj tekmovalni program z zelo hitro pirueto / nizka na skrčeni, visoka pirueta na iztegnjeni nogi
♦ kor. plesni gib, pri katerem se plesalec vrti na eni nogi
// knjiž. obrat sploh: naredila je pirueto na peti in odšla iz sobe; pren. z raznimi političnimi piruetami se je povzpel na visok položaj
SSKJ²
písa -e ž (í)
star. proga, črta: zebra ima pise / ruta s črnimi pisami / tako so ga pretepli, da je bil poln pis marog
SSKJ²
pisáč -a m (á)
1. nekdaj nižji pisarniški uslužbenec; pisar: ponudili so mu mesto pisača; sodnik in pisači
// slabš. uradnik, uslužbenec sploh: mislil je, da sem kak advokatski pisač; birokratski pisači
2. slabš. pisatelj, pisec: naši pisači / navaden pisač je, ne pa pisatelj
SSKJ²
pisálec -lca [pisau̯ca tudi pisalca] m (ȃ)
star. pisatelj, pisec: anonimni pisalec pisem / mladi slovenski pisalci; pisalec pravljic, zgodb
● zastar. sodni pisalec pisar
SSKJ²
pisálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pisanje: pisalni pribor; pisalne potrebščine / bralne in pisalne vaje / pisalni stroj; pisalna miza
♦ papir. pisalni papir brezlesni papir za pisanje, navadno beljen
SSKJ²
pisálka -e [pisau̯ka tudi pisalka] ž (ȃ)
1. etn. priprava za krašenje pirhov: pisalka in vosek
2. zastar. pisateljica: povesti nemške pisalke
SSKJ²
pisálnica -e ž (ȃ)
1. v srednjem veku prostor za pisanje ali prepisovanje rokopisov: samostanska pisalnica
2. zastar. pisarna: ko se je izšolal, je služboval po raznih cesarskih pisalnicah
SSKJ²
pisálnik -a m (ȃ)
nekdaj omari podoben kos pohištva z navadno nagnjeno ploskvijo za pisanje: stal je pri pisalniku in pisal; zakleniti denar, pisma v predal pisalnika
● star. sedel je za pisalnikom pisalno mizo
♦ elektr. del naprave, ki piše, odtiskuje črke, znake; pisalnik brzojava, računalnika
SSKJ²
pisálo -a s (á)
priprava za pisanje: pisati s pisalom; barvna pisala; pisalo in papir / krivuljo riše posebno pisalo na vzvodu / elektronsko pisalo s katerim je mogoče vnašati podatke v elektronske naprave prek njihovega zaslona
SSKJ²
písan -a -o prid. (í)
1. ki je zelo različnih barv: pisani cveti, listi; kamenčki so ustvarjali pisane like; pisani trakovi; pisana obleka, preproga; ptič s pisanim perjem; rdeče, živo pisan / pisan travnik; opazoval je pisano gnečo na trgu; rož je bilo toliko, da je bilo vse pisano / rada nosi pisano perilo perilo, navadno izrazitih, močnejših barv ali večbarvno
2. nav. ekspr. iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestavljen; pester: spored je bil zelo pisan; praznična številka časopisa je precej pisana; ima zelo pisano delo / pisana preteklost; pisano življenje / pisana druščina / pisane barve; pisane kombinacije česa
● ekspr. ima pisan, zlat, židan čas veliko prostega časa; ekspr. pretepel te bom, da boš ves pisan zelo te bom pretepel; star. pisana mati mačeha
♦ vrtn. pisana kopriva lončna rastlina s pisanimi, koprivi podobnimi listi, Coleus hybridus; pisana koruza enoletna okrasna rastlina z listi, ki imajo srebrne proge, Zea mays japonica; zool. pisana penica penica s pisanim perjem in močnim rjavkasto rumenim kljunom, Sylvia nisoria
    písano prisl.:
    pisano prebarvati kaj; pisano vezeni prtički
    ●     ekspr. pisano ga je pogledala jezno, srepo
SSKJ²
písanček -čka m (í)
zool. pisanec: pisančki in globočki
SSKJ²
písanec -nca m (í)
ekspr. pisana žival ali rastlina: nadeti jarem pisancu
♦ zool. majhna sladkovodna riba s temnimi pegami, Phoxinus phoxinus
SSKJ²
písanica -e ž (í)
nar. pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč; pirh: velikonočne pisanice / belokranjske pisanice
SSKJ²
písaničar -ja m (í)
sodelavec almanaha Pisanice: Dev in drugi pisaničarji
SSKJ²
pisánje -a s (ȃ)
1. glagolnik od pisati:
a) pisanje črk, številk; pisanje po nareku; branje in pisanje / učiteljevo pisanje na tablo; pisanje s kredo; tablica za pisanje / pisanje na pisalni stroj
b) pisanje naloge, pisem, poročil / ukvarjati se s pisanjem; poljudno, strokovno, umetniško pisanje; pisanje poezije / kreativno ali ustvarjalno pisanje pri katerem se z miselno sproščenostjo, z visoko stopnjo osebne svobode spodbuja ustvarjalnost pišočih
c) ne strinjajo se s pisanjem tega lista
2. kar je napisano: v svojem pisanju spet napada nasprotnike / knjiž., iron. cvetličasto pisanje preobloženo s stilnimi posebnostmi
// star. pismo, dopis: dolgo je bral njeno pisanje; uradno pisanje; prišlo je pisanje od sodnije
SSKJ²
písanka1 -e ž (í)
1. nar. pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč; pirh: barvati pisanke
2. zool. majhna sladkovodna riba s temnima progama vzdolž bokov, Alburnus bipunctatus:
SSKJ²
písanka2 -e ž (í)
nekdaj zvezek, ki ima črte: pisanka za lepopisje
SSKJ²
pisanobárven -vna -o prid. (ȃ)
knjiž. ki je pisanih barv: pisanobarven šopek
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
písanost -i ž (í)
lastnost, značilnost pisanega: pisanost cvetja, oblek / pisanost živali / ekspr. kritiziral je dolgočasno vsebino ob zunanji pisanosti predstave pestrosti
SSKJ²
pisár -ja m (á)
1. nekdaj kdor se poklicno ukvarja s pisanjem, prepisovanjem: listine so pisarji skrbno prepisovali; grajski, samostanski pisar
// nižji pisarniški uslužbenec: sina je dal za pisarja / mestni, sodni pisar
2. slabš. pisatelj, pisec: ti naši pisarji ne vedo, kako nam kvarijo jezik / to ni noben pisatelj, je navaden pisar
♦ zool. smrekov lubadar
SSKJ²
pisárček -čka m (á)
ekspr. manjšalnica od pisar: postal je pisarček na sodišču / pisarček, ki napiše kak članek ali črtico
SSKJ²
pisaríca -e ž (í)
zastar. strojepiska: pisarica je hitela tipkati
SSKJ²
pisaríja -e ž (ȋ)
ekspr. pisanje, sestavljanje besedila: tokrat mu pisarija ne gre, knjige ne more dokončati; preživlja se s pisarijo / vso pisarijo mu opravi tajnica / moral je odložiti svoje pisarije
// sestavek, besedilo: napisal je dolgo pisarijo; navedba v zgornjem odstavku te pisarije ni resnična
SSKJ²
pisáriti -im nedov. (á ȃ)
ekspr. večkrat, pogosto:
a) pisati, zlasti pismo: vneto ji pisari; na vse strani je pisaril, dosegel pa ni nič / pisariti pisma
b) pošiljati prispevke, navadno v časopis: pridno je pisaril v časopise
SSKJ²
pisárjenje -a s (á)
glagolnik od pisariti: naveličala se je njegovega pisarjenja / bralci so bili ogorčeni nad takim pisarjenjem / s svojim pisarjenjem je samo begal ljudi
SSKJ²
pisárka -e ž (á)
nekdaj ženska, ki se poklicno ukvarja s pisanjem, prepisovanjem: pisarka je v stari gotici izpisovala imena; postala je pisarka
SSKJ²
pisárna -e ž (ȃ)
prostor, v katerem se opravljajo upravni, pisarniški posli: zaklenil je pisarno in odšel domov; iti, poslati koga v pisarno; ponudbe oddajte v pisarni; direkcijska, upravna pisarna; poslovna, trgovska pisarna / dela v pisarni / odprl je odvetniško pisarno začel se je poklicno ukvarjati z dajanjem pravne pomoči
// s prilastkom urad: patentna, prometna pisarna / dvorna pisarna v stari Avstriji urad za zunanjo, notranjo in juridično upravo ter vrhovno sodišče
SSKJ²
pisárnica -e ž (ȃ)
star. pisarna, urad: ravnateljeva pisarnica je bila poleg zbornice; odprl je vrata v veliko pisarnico
// nav. ekspr. manjšalnica od pisarna: rad je hodil v njeno pisarnico; majhna, zatohla pisarnica
SSKJ²
pisárniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pisarno: pisarniški prostori / pisarniški posli sprejemanje, odpravljanje, urejevanje dopisov, listin v zvezi s poslovanjem; pisarniško poslovanje / pisarniško osebje / pisarniški papir papir za pisanje v obliki listov; pisarniško pohištvo
// značilen za pisarniško poslovanje: pisarniški jezik; pisarniško izražanje
SSKJ²
pisárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na pisarje: opravljati pisarsko službo / pisarske sobe
SSKJ²
pisárstvo -a s (ȃ)
nekdaj dejavnost pisarjev: pisarstvo ga je veselilo
● zastar. njeno pisarstvo ji je več kot vsi prijatelji pisateljevanje, pisanje
SSKJ²
pisáštvo -a s (ȃ)
pravn., v zvezi zakotno pisaštvo nezakonito dajanje pravne pomoči: ukvarjati se z zakotnim pisaštvom
SSKJ²
pisátelj -a m (ȃ)
kdor piše romane, povesti, novele: pisatelj piše nov roman; brati črtice, povesti znanega pisatelja; pesniki, pisatelji in kritiki / mladinski pisatelj / Društvo slovenskih pisateljev / nabožni pisatelj pisec
SSKJ²
pisáteljev -a -o (ȃ)
pridevnik od pisatelj: bogat pisateljev notranji svet; pisateljevo zadnje delo
SSKJ²
pisateljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od pisateljevati: ukvarjati se s pisateljevanjem
SSKJ²
pisateljeváti -újem nedov. (á ȗ)
pisati romane, povesti, novele: spet je začel pisateljevati; pisateljuje samo v slovenskem jeziku / ekspr. ko so si pripovedovali mladostne dogodivščine, so vselej nekoliko pisateljevali si izmišljali, dodajali
SSKJ²
pisáteljica -e ž (ȃ)
ženska, ki piše romane, povesti, novele: nadarjena, priljubljena pisateljica
SSKJ²
pisáteljski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pisatelje: pisateljska domišljija; pisateljsko delo / njegovi pisateljski poskusi segajo v otroška leta; mlajši pisateljski rod / pisateljsko društvo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pisáteljstvo -a s (ȃ) knjiž.
1. pisateljevanje, umetniško pisanje: v njegovem pisateljstvu se pripravlja nov preobrat; to je ena od osnovnih potez njenega pisateljstva
2. pisatelji: tako je mislila večina pisateljstva
SSKJ²
písati in pisáti píšem nedov., píšite (í á í)
1. s svinčnikom, peresom, kredo delati črke, številke, navadno na gladki površini: počasi je pisal črko za črko; naučiti se pisati in brati; pisati po nareku / pisati enačbo na tablo; ime je pisal z velikimi črkami; pisati parole po zidovih; hitro, grdo, nečitljivo pisati; vabila piše lastnoročno; telefonske številke si piše v notes / pisati s kredo, peresom; pisati na stroj tipkati / pog. pisati peš pisati na roko
// tako izdelovati besedilo: pisati članek; pisala mu je dolgo pismo; pisati poročilo, prošnjo, zapisnik / pisati nalogo, spis; pisati v tujem jeziku / nič ni pisal, kdaj pride pisno sporočil; pisati domov / pisati račun, recept
// delati, ustvarjati umetniško, znanstveno delo: pisati razpravo; roman je pisal več let / pisati glasbo za filme; pisati verze / pisati za preproste ljudi, v lepem jeziku
2. jezikosl., s prilastkom dajati besedilu pisno podobo, kot jo izraža določilo: pisati narazen, skupaj, z vezajem / slovenščino pišemo z gajico / kot načelo fonetične pisave piši, kakor govoriš
3. izražati, posredovati misli s pisanjem: o njej piše avtor vse najlepše / o aferi so časopisi veliko pisali; brezoseb. tako piše v koledarju
4. znati, obvladati jezik, zlasti v pisani obliki: govori in piše dva jezika; francoščino izvrstno piše
● pog. nadur mu niso hoteli pisati priznati, upoštevati; pog. nalogo je pisal nezadostno za nalogo je dobil nezadostno oceno; ekspr. v tem poklicu je reci in piši dvajset let že; star. pisalo se je leto 1848 bilo je leta 1848; ekspr. ne piše se mu dobro njegov položaj je tak, da ni pričakovati zanj ugodnih rešitev
    písati se in pisáti se
    imeti ime in priimek: kako se pišete; zdaj se piše drugače, ko se je poročila ima drugačen priimek
    pišóč -a -e:
    zameril se jim je, pišoč pristransko o njih; nemško pišoča rojakinja; sam.: vsak pišoči piše po svoje
    písan -a -o:
    pisani knjižni jezik; pisana in govorjena beseda; zanimivo pisan sestavek
    ●     vznes. ta zgodovina je pisana s krvjo v času, kraju, na katerega se nanaša ta zgodovina, je bilo mnogo ubitih, mrtvih
SSKJ²
pisáva -e ž (ȃ)
1. sistem znakov za pisno sporazumevanje: iznajti, sestaviti, uvesti pisavo; razvoj pisave / cirilska pisava; latinska pisava latinica; črkovna, zlogovna pisava; grška, kitajska pisava; hieroglifska pisava najslovesnejša staroegipčanska slikovna pisava, navadno vklesana v kamen; tajna pisava; pisava za slepe / glasbena pisava
// način pisanja, tiskanja tega sistema: prilagoditi, reformirati pisavo / lepopisna pisava; tehniška pisava s tiskanimi črkami predpisane oblike; pisava od leve proti desni
// način pisanja znakov tega sistema pri posamezniku: ima lepo, okorno, razločno, veliko pisavo; takoj je spoznal njeno pisavo; po pisavi se mu pozna, da je živčen; komaj čitljiva pisava; ekspr. ima čisto dohtarsko pisavo težko čitljivo, nerazločno; izpisana pisava pri kateri so črke ustaljeno, individualno izoblikovane; ležeča, okrogla, pokončna pisava / otroška, moška pisava
2. v zvezi ženska pisava način leposlovnega pisanja, značilen za ženske avtorice: tako pri izbiri motivov kot pri njihovi obdelavi delo zaznamuje izrazita ženska pisava; obstoj, proučevanje ženske pisave; pogledi na žensko pisavo v umetnosti
3. pisanje, zapisovanje: pisava in izgovor tujih imen / obvladati jezik v govoru in pisavi
♦ arheol. slikovna pisava sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete; jezikosl. etimološka, fonetična pisava
SSKJ²
písec -sca m (ȋ)
kdor kaj piše, napiše: pisec tamkajšnje razmere dobro pozna; anonimni pisec; pisec članka, kronike, scenarija / publ. sestanka se je udeležil tudi pisec teh vrstic jaz / slovenski protestantski pisci
// pisatelj: mladinski pisci
SSKJ²
písemce -a [pisəmce] s (ī)
nav. ekspr. manjšalnica od pismo: dobiti, pisati, poslati pisemce / drobno, majhno pisemce; rožnato pisemce
SSKJ²
písemski -a -o [pisəmski] prid. (ī)
nanašajoč se na pismo: z njim je ostala v pisemski zvezi / (pisemski) nabiralnik; pisemski papir kakovosten bel ali svetlo barvast papir; (pisemska) ovojnica; pisemska tehtnica
♦ filat. spominski pisemski ovitek ovitek, izdan, izdelan za določeno priložnost, s posebnimi napisi, znamkami, žigom
SSKJ²
písen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pisanje: govorna ali pisna napaka / pisni odgovor; pisna izjava, ponudba, privolitev, zahteva; po pošti poslati pisno vlogo; pisno dokazilo, obvestilo, poročilo, soglasje; obletnica prve pisne omembe Maribora / pisni izpit izpit, pri katerem so odgovori pisni / pisni znaki
♦ jezikosl. izgovorne in pisne dvojnice; pisna podoba besede; pisno in ustno sporočanje
    písno prisl.:
    pisno členiti besedilo
SSKJ²
písk -a m (ȋ)
visok, oster glas: zaslišati pisk; glasen, tanek, zategel pisk; pisk lokomotive, piščalke / gamsov, srnjakov opozorilni pisk
♦ etn. ustnik (pri piščali)
SSKJ²
piskáč -a m (á)
nekdaj kdor igra, piska na piščal, na glasbilo s piščaljo: piskači na stolpu piskajo vsako uro; graščak je naročil godce in piskače / mestni piskač
SSKJ²
pískalica -e ž (í)
nar. trobentica: zvončki in piskalice
SSKJ²
piskálo -a s (á)
ekspr. pihalo: igrati na piskalo
● slabš. v zboru ni nobenega dobrega pevca, so sama piskala pevci s slabimi, piskajočimi glasovi
SSKJ²
pískanje -a s (í)
glagolnik od piskati: piskanje in žvižganje / piskanje flavt in klarinetov; predirno piskanje vlaka; piskanje v sprejemniku je prenehalo
SSKJ²
piskáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na piskače: lesen piskaški stolp / piskaški mojster
SSKJ²
pískati -am nedov., tudi piskála (í)
1. igrati na piščal, na glasbilo s piščaljo: godci so godli in piskali; pastir leži v travi in si piska / piskati na piščalko
2. dajati visoke, ostre glasove: lokomotiva, piščalka piska; glasno, predirljivo piskati; dobil je konjička, ki zadaj piska / para piska v zrak piskajoč uhaja; brezoseb.: v prsih mu hrope in piska; v sprejemniku spet piska
// oglašati se s takimi glasovi: gams, srna piska / začela sta piskati jerebom jih klicati na tak način
3. s pihanjem v ozek, podolgovat predmet, režo povzročati visoke, ostre glasove: naučiti se piskati; piskati na list, prste; piskati v cevko / zunaj piska burja; veter piska v vejah
● sodnik je piskal osebno napako, prekršek s piščalko dal znak, da je bila storjena osebna napaka, prekršek; ekspr. trobentice že piskajo pomladni pozdrav že cvetijo; ekspr. s samo pokojnino bom tanko piskal bom živel slabo, v slabih gmotnih razmerah; bil je hud, da je kar piskal zelo je bil hud
    piskáje :
    vlak se piskaje oddaljuje; piskaje smrčati
    piskajóč -a -e:
    piskajoč glas; mrzel piskajoč veter; prisl.: piskajoče se oglašati
SSKJ²
piskàv -áva -o tudi pískav -a -o prid. (ȁ á; í)
ki zaradi višine, ostrosti zveni neprijetno: piskav zvok trobente; njegov glas je tanek in piskav
    piskávo tudi pískavo prisl.:
    piskavo peti
SSKJ²
písker -kra m (í)
1. pog. lonec: pisker pušča; glinast, pločevinast pisker / svinjski pisker lonec, v katerem se pripravlja hrana za prašiče / pojedel je cel pisker vsebino lonca
● ekspr. rada bi se za nekaj dni rešila piskrov kuhanja, pomivanja; star. biti ostrižen na pisker na balin; zelo na kratko
2. nizko glava: če ne boš tiho, ti bom razbil pisker
SSKJ²
piskljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. piskajoč: zavpiti s piskljivim glasom
SSKJ²
pískniti -em dov. (í ȋ)
dati visok, oster glas: aparat je še nekajkrat pisknil, nato pa umolknil; brezoseb. v sapniku mu je pisknilo
// oglasiti se s takim glasom: v skalah je pisknil gams
● ekspr. ne pustim, je pisknila rekla z visokim, ostrim glasom; pog., ekspr. da mi ne piskneš o tem rečeš, poveš
SSKJ²
pískrast -a -o prid. (í)
pog. lončast: ženske s piskrastimi klobuki
SSKJ²
pískrc -a m (ȋ)
star. lonček: jesti iz piskrca; lončeni piskrci
● majhen piskrc hitro vzkipi človek šibke, nizke postave se hitro razjezi, razburi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pískrč -a m (ȋ)
nar. koroško lonček: kaša v piskrču
SSKJ²
pískrček -čka m (ȋ)
pog. lonček: piskrček s fižolom / piskrček mleka
● ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj piskrček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno
SSKJ²
pískrič -a m (ī) nar. koroško
1. lonček: piti iz piskriča / piskrič masla
2. golidi podobna lesena posoda za merjenje žita, približno 20 l: prodal mu je dva piskriča ovsa
♦ bot. črni piskrič užitna lijakasta goba temno sive ali črne barve; črna trobenta
SSKJ²
piskrovéz -a m (ẹ̑)
star. loncevez: prišel je piskrovez
SSKJ²
piskutàv -áva -o prid. (ȁ á)
nar. piskajoč: imela je piskutav, neprijeten glas
SSKJ²
pismár -ja m (á)
1. pismouk: farizeji, pismarji in ljudstvo
2. slabš. pisatelj, pisec: pismar je spočel nov umotvor; brezimni pismar
// pisar: bil je pismar v zakotni pisarni
SSKJ²
pismárski -a -o prid. (á)
slabš. pisarski: sit je že pismarske tlake
SSKJ²
písme -éna tudi -na s (ī ẹ́; ȋ)
zastar. črka, pismenka: napis z glagolskimi pismeni
SSKJ²
písmen -a -o prid. (ȋ)
1. ki zna pisati in brati: pismeni ljudje; biti, postati pismen; obnaša se, kakor bi ne bil pismen / ekspr. je zelo pismen z lahkoto, veliko piše, objavlja
// ki zna (uporabljati), obvlada kaj sploh: elektronsko, informacijsko pismen; funkcionalno pismen ki je sposoben brati, pisati, razumeti praktičnosporazumevalna besedila in osnove računskih operacij ter matematičnih predstav; računalniško pismen ki obvlada temeljna znanja in veščine za učinkovito uporabo računalnika, interneta in za komunikacijo prek elektronskih medijev / ekspr. medijsko, politično pismen / ekspr. čustveno pismen
2. pisen: pismeni ukaz; dobiti pismeno ponudbo; pismeno poročilo / pismeni izdelki učencev / pismeni izpit; pismeno računanje računanje z zapisovanjem računskih operacij
● ostala sta v pismenih stikih dopisovala sta si
    písmeno prisl.:
    pismeno izraziti, zahtevati; ugovore lahko sporočite pismeno ali ustno
SSKJ²
pisménka tudi písmenka -e ž (ẹ̄; ȋ)
knjiž. črka: težko bere majhne pismenke / male, vélike pismenke; tiskana pismenka
// pisni znak, grafično znamenje: skušali so razbrati skrivnostne pismenke; kitajske pismenke
SSKJ²
písmenost -i ž (ȋ)
1. znanje branja in pisanja: šola je širila pismenost; odstotek pismenosti / prvo pismenost so sprejeli iz tujine
// znanje (uporabe), obvladovanje česa sploh: matematična, naravoslovna pismenost / funkcionalna pismenost sposobnost branja, pisanja, razumevanja praktičnosporazumevalnih besedil in osnov računskih operacij ter matematičnih predstav; računalniška pismenost obvladovanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika, interneta in za komunikacijo prek elektronskih medijev / ekspr. politična, prometna pismenost
2. lit. rokopisno slovstvo; pismenstvo: spomeniki glagolske pismenosti
SSKJ²
pisménski tudi písmenski -a -o prid. (ẹ̑; ȋ)
nanašajoč se na pismenstvo: razvoj pismenskega slovstva
● zastar. pismenska znamenja pisna
SSKJ²
pisménstvo tudi písmenstvo -a s (ẹ̑; ȋ)
1. lit. rokopisno slovstvo: zbirati spomenike pismenstva
2. knjiž. književnost, slovstvo: razvoj slovenskega pismenstva
SSKJ²
písmo -a s (í)
1. ovojnica z listom papirja za navadno daljša sporočila po pošti: kupiti pismo in dopisnico; barvasta, bela pisma; majhno, podolgovato pismo / znamke za pisma / odprl je pismo in začel brati; zalepiti, zapreti pismo / sporočiti v pismu
// sporočilo, ki se navadno pošilja v taki ovojnici: dati pismo v ovojnico; dobiti pismo; izročiti pismo naslovniku; napisati, sestaviti dolgo pismo; oddati pismo na pošto; poslati pismo po kurirju, pošti / anonimno pismo; grozilno, izsiljevalno, ljubezensko, poslovilno, zahvalno pismo; predsednik je zboru poslal pozdravno pismo; uredništvo je prejelo veliko protestnih pisem / publ. odprto pismo sestavek, ki seznanja javnost z obravnavo zadeve med avtorjem sestavka in drugo osebo / nav. mn. pismo bralcev pismo uredništvu časopisa, revije, v katerem bralec, skupina bralcev sporoča javnosti kaka svoja mnenja, stališča
// s prilastkom krajše uradno ali poslovno pisno sporočilo: cirkularno pismo; poslovna, uradna pisma; terjatveno pismo; glava pisma
2. v zvezi Sveto pismo temeljna knjiga krščanske vere in delno judovske vere: brati, razlagati Sveto pismo; odlomek iz Svetega pisma / Sveto pismo Nove, Stare zaveze
3. star., s prilastkom listina: darilno pismo; notarsko pismo / napraviti ženitno pismo ženitno pogodbo
4. star. pisava, črkopis: iznajditelj glagolskega pisma; naučiti koga grškega pisma / z njegovo pomočjo se je izobrazil v pismu in knjigi v pisanju in branju
● star. ko je delal pismo, je hčeri dal pol posestva oporoko; star. v pismih piše, da sem rojen v tem kraju v dokumentih; knjiž. izmenjala sta si precej pisem precej sta si dopisovala
♦ adm. poslovno pismo stenografija, ki omogoča zapis do osemdeset besed na minuto; fin. kreditno pismo bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah; lit. roman v pismih; polit. akreditivna ali poverilna pisma pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države; pravn. dolžno pismo pisna obveza o napravljenem dolgu; zadolžnica; ptt pismo pošiljka v ovojnici, praviloma s pisnim sporočilom; ekspresno pismo ki se dostavi takoj, ko prispe v naslovni kraj; letalsko pismo iz zelo lahkega papirja, pri katerem ima ovojnica barvast rob; navadno pismo ki se dostavlja z redno pošto brez dodatnih uslug pošiljatelju; priporočeno pismo za katerega izda pošta potrdilo o prejemu in katerega prejem potrdi naslovnik s podpisom; rel. pastirsko pismo škofovsko pismo, poslanica vernikom; trg. fakturno pismo račun in obvestilo naslovniku na istem obrazcu
SSKJ²
pismonóša -e in -a m (ọ̄)
poštni delavec, ki dostavlja poštne pošiljke na dom: pismonoša je prinesel pismo, telegram; rad bi postal pismonoša
● golob pismonoša golob, ki se uporablja za prenašanje sporočil
SSKJ²
pismoúk -a m (ȗ)
1. pri starih Judih razlagalec Svetega pisma: vprašati pismouke za kraj Mesijevega rojstva; farizeji in pismouki
2. slabš. učenjak, znanstvenik: postal je cel pismouk
SSKJ²
pismoúštvo -a s (ȗ)
slabš. učenjaštvo, znanost: literarno pismouštvo
SSKJ²
písniti -em dov. (í ȋ)
ekspr., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: pisnil ni niti besedice; samo pisni, pa te bom udaril / pred njim si ne upa niti pisniti
● ekspr. bukev ga je stisnila, da ni niti pisnil da je umrl brez glasu; ekspr. glej, da nikomur ne pisneš o tem rečeš, poveš
SSKJ²
pisoár -ja m (ȃ)
(straniščna) školjka za moške: počeni pisoar so zamenjali z novim / na postaji so postavili pisoar javno stranišče za moške
SSKJ²
písta -e ž (ȋ) publ.
1. pristajalna, vzletna steza: letala so drugo za drugim vzletala s piste; asfaltirana, betonska pista
2. tekmovalna steza: avtomobil je zletel z mokre piste
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pistácija -e ž (á)
sredozemsko drevo ali grm s pernatimi listi in koščičastimi plodovi, bot. rujevina: na pobočju rastejo oljke in pistacije
♦ gastr. jedrce gojene vrste te rastline, ki se uporablja pri pripravljanju različnih sladic
SSKJ²
pistolét -a m (ẹ̑)
knjiž. pištola: imeti za pasom pistolet
SSKJ²
pisún -a m (ȗ)
slabš. pisatelj, pisec: pisuni po tujih časopisih so blatili našo ureditev; ne verjemi vsakemu pisunu in čvekaču; predrzni, režimski pisuni
// slab, nekvaliteten pisatelj, pisec: novelo je napisal neki zakotni pisun
SSKJ²
pisúnček -čka m (ȗ)
manjšalnica od pisun: letak je sestavil neki italijanski pisunček / novelica ostarelega pisunčka
SSKJ²
pisúniti -im nedov. (ú ȗ)
slabš. pisati, sestavljati: spet pisuni proti nam
// slabo, nekvalitetno pisati: nekaj pisuni o umetnosti / ali še zmeraj pisuni
SSKJ²
pisúnski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na pisune: sovražil je vso to pisunsko drhal / pisunska dela
SSKJ²
pisúnstvo -a s (ȗ)
slabš. dejavnost pisunov: nacionalistično pisunstvo
SSKJ²
píš -a m (ȋ)
kratkotrajen, navadno oster, močen veter: piš nastane, poneha, utihne; jesenski, večerni piš; lahen, ekspr. leden piš; kakor piš je šla novica od hiše do hiše / smreke so se zibale v pišu
// pihanje: piš burje, vetra; pren., ekspr. piš kuge
SSKJ²
piščál -i [piščau̯] ž (ȃ)
1. preprosto glasbilo v obliki cevi, v katero se piha: piščal piska; delati, rezljati piščali; igrati na piščal; koščena, vrbova piščal; glas pastirske piščali
// temu podobna signalna priprava: parna piščal lokomotive
2. glasb. vsak od delov orgel, v katerem nastaja ton: vgraditi v orgle novo piščal / jezična ki ima jeziček, ustnična piščal ki ima ustnico / orgelske piščali
3. anat. kost na notranji strani goleni; golenica: piščal in mečnica
SSKJ²
piščálen -lna -o (ȃ)
pridevnik od piščal: kakovost piščalnega zvena
SSKJ²
piščálka -e [piščau̯ka] ž (ȃ)
preprosto glasbilo v obliki cevi, v katero se piha: piščalka piska; delati, rezljati piščalke; piskati na piščalko; s piščalko klicati srnjaka; lesena, lončena piščalka; piščalke iz vrbovih mladik; piščalka na tri luknje
// temu podobna signalna priprava: dati znak s piščalko / policijska, železničarska piščalka / opozorilna, svarilna piščalka
♦ glasb. intonančna piščalka; šport. sodniška piščalka
SSKJ²
piščálkar -ja [piščau̯kar] m (ȃ)
kdor igra na piščalko: piščalkar piska znano pesem; kače so se premikale po taktu piščalkarja
SSKJ²
piščánček -čka m (á)
manjšalnica od piščanec: piščančki čivkajo; tiščali so se k njej kakor piščančki h koklji
// ekspr. otrok, zlasti majhen: naš piščanček že hodi
SSKJ²
piščánčev -a -o prid. (á)
nanašajoč se na piščance: piščančevo meso / piščančeva obara
SSKJ²
piščánčji -a -e prid. (á)
nanašajoč se na piščance: piščančje meso / piščančja valilnica / piščančja obara
SSKJ²
piščánec -nca m (á)
kokošji mladič: piščanci glasno čivkajo; koklja vali, vodi piščance; ukvarjati se z vzrejo piščancev / enodnevni piščanci / jesti piščance / ocvrti, pečeni piščanec
SSKJ²
piščáti -ím nedov. (á í)
lov. v stiski ali strahu se oglašati: veverica pišči
SSKJ²
píšče -ta stil. piščè -éta s (ī; ȅ ẹ́)
kokošji mladič, zlasti mlajši, manjši: koklja kliče, vali, vodi piščeta; kragulj je odnesel pišče; zbiral jih je kakor koklja piščeta / pojedel je pol piščeta piščanca
● ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo
// mladič nekaterih ptičev: labodja piščeta; piščeta prepelice
// ekspr. droben, majhen človek, navadno otrok: takrat si bila še pravo pišče / kot nagovor kaj boš ti, pišče, proti njemu
SSKJ²
píšček -čka m (ȋ)
nav. ekspr. manjšalnica od pišče: drobne glavice piščkov; rumen kot pišček / kar molči, ti pišček
SSKJ²
píščev -a -o (ȋ)
svojilni pridevnik od pisec: piščeva opomba; v delu je opazna piščeva vzgojna tendenca
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
píščule -čul ž mn. (ȋ)
nar. primorsko kratke ozke ribiške hlače: starček v piščulah
SSKJ²
píška -e ž (ȋ)
nav. ekspr. piščanec, mlada kokoš: piška je znesla jajce; piške enega gnezda / pečena piška
● nar. klicati piške kokoši
// ljubk. droben človek, navadno ženska: naša piška je doma / kot nagovor pridi k meni, piška zlata
SSKJ²
píškav -a -o prid. (í)
1. črviv: piškav oreh; piškavo sadje / piškava miza
2. ekspr. ki ima razmeroma majhne razsežnosti; droben1: pridelali so piškav krompir; letos so jabolka sicer piškava, so pa okusna
// slaboten, bolehen, šibek: bil je precej piškav otrok / ima piškave zobe gnile
3. slabš. malovreden, ničvreden: zakaj se družiš s tem piškavim človekom / pravi, da je ves svet piškav
4. ekspr. majhen, neznaten: pridobil si je bolj piškav ugled; piškavo upanje / njegovo znanje je precej piškavo / ni hotel delati za tako piškavo plačo
// nevažen, nepomemben: piškavi razlogi za prepir; tale piškava novica je razburila vse mesto / piškava zmaga
● ekspr. to ni vredno piškavega lešnika, oreha zelo malo, nič; ekspr. v nedeljo je bilo prav piškavo vreme slabo, deževno
SSKJ²
píškavec -vca m (í)
1. slabš. slaboten, bolehen, šibek človek: tak piškavec ne bo zdržal dolgega pohoda
● slabš. zakaj ste povabili tega piškavca malovrednega, ničvrednega človeka
2. črviv sadež: pod drevesom so ležali samo še piškavci
SSKJ²
píškavka -e ž (í)
nar. zahodno črviv sadež: otroci so po sadovnjaku pobirali piškavke
SSKJ²
píškavost -i ž (í)
lastnost, značilnost piškavega: piškavost sadja / ekspr. ne razburjajte se zaradi takih piškavosti nevažnih, nepomembnih stvari / ekspr. piškavost zob zobna gniloba
SSKJ²
piškót -a m (ọ̑)
ploščato pecivo različne oblike iz nekvašenega testa: jesti, kupiti, peči piškote; ponudili so jim čaj in piškote
♦ gastr. otroški piškoti iz biskvitnega testa v obliki osmice
SSKJ²
piškótek -tka m (ọ̑)
1. ekspr. piškot: ni ga razvajala s piškotki
2. podatek o uporabniku, ki ga spletni brskalnik shrani na računalniku ali drugi elektronski napravi za možnost nadaljnje uporabe: brisati piškotke iz skritih map na disku; uporaba piškotkov; strežnik za piškotke / računalniški piškotki
SSKJ²
piškóten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na piškot: piškotne drobtine / piškotno testo
SSKJ²
piškúr -ja m (ú)
vodni zajedavec, ki se hrani z izsesavanjem rib: loviti piškurje
♦ zool. piškurji obloustke kačastega telesa s hrbtno in repno plavutjo, Petromyzonidae; potočni piškur; rečni piškur
SSKJ²
pištóla -e ž (ọ̑)
1. lahko ročno orožje s kratko cevjo: namazati, očistiti pištolo; potegniti pištolo iz žepa; streljati s pištolo; tok za pištolo / avtomatska pištola; damska, vojaška pištola; podvodna pištola / strašilna pištola s slepimi naboji brez krogle
2. teh. pištoli podobna priprava, navadno na stisnjen zrak: barvati, nanašati s pištolo; lakirna pištola; varilna pištola varilnik; pištola za brizganje
♦ voj. pištola lahko ročno orožje s kratko cevjo, pri katerem so naboji spravljeni v okviru, ki se vstavi v ročaj; mavzer pištola; signalna pištola za izstreljevanje posebnih svetilnih nabojev za sporazumevanje, osvetljevanje, označevanje
SSKJ²
pištólar -ja m (ọ̑)
1. ekspr. kdor strelja s pištolo: prijeti nevarnega pištolarja; jeznorit, vzkipljiv pištolar
2. šport. žarg. športnik, ki se ukvarja s streljanjem s pištolo: ekipa pištolarjev; tekmovanje pištolarjev
SSKJ²
pištólarski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pištolarje: pištolarska dogodivščina; pištolarska tolpa; pištolarsko postopanje, razkazovanje / pištolarski selektor; pištolarska disciplina; pištolarska reprezentanca
SSKJ²
pištólen -lna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pištolo: pištolna cev / pištolni naboji
SSKJ²
pištólica -e ž (ọ̑)
1. nav. ekspr. manjšalnica od pištola: kupil si je pištolico in naboje / otroška pištolica
2. gost. žarg. steklenička za žganje, ki drži navadno pol decilitra: pred vsakim pri mizi sta stali že dve prazni pištolici
3. ekspr. kdor se (rad) razburi, razjezi: kako se je razburil, ta pištolica
SSKJ²
pištóliti se -im se nedov. (ọ̄ ọ̑)
pog., ekspr. razburjati se, jeziti se: kaj se pa tako pištoliš
SSKJ²
píta -e ž (í)
pecivo iz krhkega testa z nadevom: peči pito / jabolčna pita; sirova pita
SSKJ²
pitagorêjec -jca m (ȇ)
filoz. pristaš filozofske smeri, ki temelji na osnovnih načelih Pitagorove filozofije: vpliv pitagorejcev
SSKJ²
pitagorêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na Pitagorovo filozofijo: pitagorejski panteizem / pitagorejska šola
SSKJ²
pitagorêjstvo -a s (ȇ)
filoz. filozofska smer, ki temelji na osnovnih načelih Pitagorove filozofije:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
Pitágorov -a -o prid. (á)
nanašajoč se na Pitagoro: Pitagorova filozofija
♦ mat. Pitagorov izrek
SSKJ²
pitálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pitanje: pitalno korito / zastar. pitalno govedo pitovno govedo
SSKJ²
pitalíšče -a s (í)
prostor, obrat za pitanje: zgraditi pitališče; pitališče bekonov / vodja pitališča
SSKJ²
pitálnik -a m (ȃ)
agr. priprava za krmljenje, pri kateri hrana počasi sama priteka, se vsipa: napolniti pitalnike
SSKJ²
pítan -a -o prid. (ī)
1. vrtn. vrstnat, poln: pitani cvet
2. nar. zahodno cepljen, gojen: pitana češnja / pitani kostanj pravi kostanj
SSKJ²
pítanec -nca m (ī)
agr. žival za pitanje: prodati pitanca; težki pitanci; bikci pitanci; hlev za pitance
SSKJ²
pítanje -a s (ī)
glagolnik od pitati: pitanje otroka / pitanje čebel / pitanje piščancev, prašičev / pitanje ljudi z lažmi
SSKJ²
pítanka -e ž (ī)
agr. žival ženskega spola za pitanje: pitanci in pitanke
SSKJ²
pítati -am nedov. (ī)
1. hraniti z dajanjem hrane v usta: pitati bolnika; do drugega leta otroka še pitajo / čebele pitajo ličinke; vrana pita mladiče
// ekspr. hraniti, dajati jesti: pitajo nas s samimi ribami; konje kar naprej pitajo s sladkorjem; sedi v fotelju in se pita s čokoladnimi bonboni / zdravnik nas pita s tabletami nam daje velike količine tablet
2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila: pitati gos, govedo; svinje pitati z žirom
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo v veliki meri deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: nehajte nas pitati s pridigami / pitati koga s psovkami / pita nas z lepimi besedami, obljubami / ta časopis pita bralce z lažmi iz določenih namenov objavlja neresnične, izmišljene, zmotne stvari
● ekspr. pitati koga z beračem zmerjati; ekspr. misliš, da te bomo s pečenimi piškami pitali hranili s samimi izbranimi jedmi
♦ agr. pitati prašiča za mast, meso zaradi pridobivanja masti, mesa; čeb. pitati čebele krmiti
    pítan -a -o:
    pitani kopuni, prašiči; 
prim. pitan
SSKJ²
pítbul tudi pitbull -a [pídbul] m (ȋ)
srednje velik mišičast pes s kratko ravno dlako in širokim gobcem: pitbuli so po naravi vodljivi, učljivi in zvesti psi; mladič pitbula; biti močen kot pitbul; v prid. rabi: pitbul terier
SSKJ²
pitekántrop in pitekántropus -a m (ȃ)
antr. pripadnik izumrlega rodu človečnjakov iz starejšega in srednjega pleistocena: lobanja pitekantropa
SSKJ²
píten -tna -o prid. (ī)
1. primeren, uporaben za pitje: ta voda je pitna / pitna voda
2. nav. ekspr. ki pri pitju vzbuja občutek ugodja, prijetnosti: pijača je pitna, da je kaj; lahko in pitno vino
● pitna daritev v različnih religijah daritev, pri kateri se z izlivanjem darujejo tekočine
♦ agr. pitna jajca zelo sveža jajca, ki se morejo uživati surova; med. pitna kura
SSKJ²
píti píjem nedov. (í)
1. dajati tekočino v usta in požirati: v roki je držal kozarec in pil; piti čaj, kavo, liker; šli so k studencu pit; hlastno, počasi, v dolgih požirkih piti / bolnik že je in pije; veliko, zmerno piti; pije kot goba, krava, žolna zelo dosti, pogosto / piti iz kozarca, steklenice; piti po slamici, žlički / otrok pije pri materi se hrani z materinim mlekom / zlasti v kmečkem okolju piti likof / v nedoločniku: dal mu je piti pijače, tekočine; ponuditi, prinesti piti / rad bi kaj pil / kot poziv pri pitju (alkoholnih pijač) fantje, pijmo
2. uporabljati, imeti za pijačo: otroci pijejo premalo mleka; najrajši pije vodo / likerja ne pijem; pijem samo belo vino
3. uživati alkoholne pijače
a) navadno dalj časa in v veliki količini: vso noč so pili in razgrajali; nekoliko je že pil, zato tako govori; pog., ekspr. še ga bomo pili / šli so pit
b) pogosto in v veliki količini: ne kadi in ne pije; pije iz obupa; začel je piti / elipt. boste kozarček? Hvala, ne pijem; ekspr. piti na žive in mrtve zelo
4. vznes., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen čutnega in duševnega ugodja, kot ga določa samostalnik: piti čar pravljic; z vsem srcem je pila mir pokrajine uživala; žejno je pil lepoto polj gledal / pusti, naj pijem ljubezen iz tvojih oči / srce je pilo srečo, veselje
// zajemati, dobivati iz česa: lirika je pila novo moč iz narodnih virov / iz tvojih besed pijem pozabo, tolažbo
5. ekspr. delati, povzročati, da se kaj zmanjšuje, izginja: sonce je pilo meglo, roso; južni veter pije sneg po grapah / neprestano delo mu pije moči, zdravje
6. vpijati, vsrkavati: gaza, goba, obveza pije; suhe drobtine so pile odvečno mokroto / ekspr. trava je pila hladno roso
● ekspr. njegove besede je pila z odprtimi usti zelo pazljivo ga je poslušala; piti bratovščino s kom začeti se tikati, navadno po ustaljenem obredu; pog., ekspr. ta človek mi pije kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči; ekspr. ljubezen do domovine je pil že z materinim mlekom pridobival v zgodnjih otroških letih; ekspr. s poljubi piti komu solze z lic s poljubljanjem odstranjevati; zastar. piti tobak kaditi; vznes. piti iz čaše modrosti, učenosti postajati moder, pameten, učen; piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen; piti na zdravje koga s slovesnimi besedami in izpitjem kozarca alkoholne pijače želeti komu srečo, zdravje; pog. imate kaj za piti pijače (zame); ekspr. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača gospodarjenje je bilo zelo neurejeno
    pijóč -a -e:
    otrok je pijoč zaspal; jedoči in pijoči gostje
SSKJ²
pítija -e ž (í)
knjiž., ekspr. ženska, ki prerokuje, vedežuje: no, kaj ti je povedala tista pitija
SSKJ²
pítijski -a -o prid. (í)
knjiž. dvoumen, dvosmiseln: to je pitijski odgovor / pitijski slog
SSKJ²
pítje -a s (í)
glagolnik od piti: pitje čaja, kave / učiti otroka pitja iz kozarca / ta voda ni za pitje / pitje in petje je trajalo vso noč / opustiti pitje
● star. pripravila mu je opojno pitje pijačo, napitek
SSKJ²
pítka -e ž (ȋ)
nar. kokoš: pitke pridno nesejo / pri klicanju pitka, na, na
SSKJ²
pítnik1 -a m (ȋ)
manjši fontani podobna priprava, iz katere teče pitna voda: stenski pitnik; postavitev pitnika; proizvajalec pitnikov; oskrba s pitniki; pribor za pitnike / pitnik za čebele
SSKJ²
pítnik2 -a m (ȋ)
agr. sveža mlada koruza za krmljenje živine: njiva pitnika
SSKJ²
pítnost -i ž (ī)
lastnost, značilnost pitnega: temperatura, okus in pitnost vode / podvomili so o pitnosti pripravljenega napitka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pítom -a -o prid. (ȋ)
zastar. cepljen, gojen: pitoma češnja
SSKJ²
pitón -a m (ọ̑)
zelo velika indijska nestrupena kača: pitoni in udavi
♦ zool. pitoni zelo velike afriške in azijske nestrupene kače, Pythoninae
SSKJ²
pitorésken -kna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. slikovit, razgiban: občudoval je pitoreskno pokrajino pred seboj; pitoreskne ulice sredozemskih mest / ekspr. pitoreskno pripovedovanje
SSKJ²
pitorésknost -i ž (ẹ̑)
knjiž. slikovitost, razgibanost: pitoresknost okolja ga je prevzela / ekspr. pitoresknost besedila
SSKJ²
pítoven -vna -o prid. (ī)
1. agr. ki je za pitanje: pitovna svinja; pitovno govedo / pitovna pasma
2. zastar. cepljen, gojen: pitovno drevo
SSKJ²
pìv in pív medm. (ȉ; ȋ)
posnema glas pivke, kavke, srne: piv, piv, piv, se oglaša pivka
SSKJ²
píva -e ž (í)
nar. zahodno pivo: vrček pive
SSKJ²
pivárna -e ž (ȃ)
zastar. pivovarna: pivo iz nove pivarne
// pivnica1: pivarna je bila polna pivcev
SSKJ²
pívce -a s (ȋ) ekspr.
pivo: odpravil se je za točilni pult po še eno pivce; iti na pivce / pivce za živce pitje piva za sprostitev
SSKJ²
pívček -čka m (ī)
ekspr. manjšalnica od pivec: bil je pivček, ki je ves denar zapravil za pijačo
SSKJ²
pívec -vca m (ī)
kdor pije, uživa pijačo: gostilna je bila polna pivcev in jedcev / navdušen pivec čaja
// nav. ekspr. kdor (rad) pije alkoholne pijače: pivci in abstinenti / on je dober, hud pivec
SSKJ²
píven1 -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pivo: pivna pena
♦ gastr. pivna juha juha, katere glavna sestavina je pivo; pivno testo pivovo testo
SSKJ²
píven2 -vna -o prid. (ī)
ki (rad) vpija vlago: pivni papir
SSKJ²
pivína -e ž (í)
agr. zmes iz slada, hmelja, vode za proizvodnjo piva: fermentacija pivine
SSKJ²
pívka1 -e ž (ī)
ženska, ki pije, uživa pijačo: pivka čaja, kave
// nav. ekspr. ženska, ki (rada) pije alkoholne pijače: po prvem požirku se je videlo, da ni pivka
SSKJ²
pívka2 -e ž (ȋ)
manjša siva ptica s črno progo pod kljunom: pravijo, da se pivka oglaša pred dežjem; pivke in detli; žejen je kot pivka zelo
SSKJ²
pívkanje -a s (ȋ)
glagolnik od pivkati: pivkanje čapelj, divjih rac; zateglo pivkanje srne / lovec je s pivkanjem privabil srnjaka
SSKJ²
pívkati -am nedov. (ȋ)
oglašati se z glasom piv: pivke pivkajo; srna žalostno pivka / ekspr. svinčenke so pivkale okoli nas
♦ lov. s piskanjem na posebno piščalko vabiti srnjaka
SSKJ²
pívnati -am nedov. (ȋ)
odstranjevati odvečno tekočino s pivnikom: pivnati črnilo / napisano je sproti pivnal
// odstranjevati odvečno tekočino s predmetom, snovjo, ki jo vpija sploh: pivnati kaplje; pivnati mastni madež s kruhom / mokro kravato je pivnala s krpo; ekspr. kar naprej si pivna obraz z robcem
SSKJ²
pívnica1 -e ž (ȋ)
1. gostinski lokal, kjer se streže s pijačami, zlasti s pivom: v pritličju so uredili veliko pivnico; povabil jo je v pivnico na vrček piva / vinska pivnica
2. prostor, navadno pokrit, kjer se kaj pije: pivnico v zdravilišču obnavljajo; pivnica mineralne vode
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pivníca2 -e ž (í)
nar. vzhodno vinska klet: globoko v zemljo izkopana pivnica
SSKJ²
pívnik -a m (ȋ)
mehek papir, ki (močno) vpija tekočino: popivnati črnilo s pivnikom; kravato osušimo s krpo ali pivnikom / za pivnik je uporabil časopisni papir
SSKJ²
pívniški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pívnico: pivniške mize / zanimali so ga pivniški pomenki
SSKJ²
pívo -a s (í)
alkoholna pijača iz slada, hmelja, vode in kvasa: za žejo pije pivo; hladno, spenjeno, sveže pivo; sodček, steklenica, vrček piva / črno temne, svetlo pivo svetlo rumene barve; odprto pivo ki se prodaja sproti natočeno iz soda; plzensko pivo / elipt., pog. popil je pet piv / malo pivo
SSKJ²
pivopívec -vca m (ȋ)
ekspr. kdor (rad) pije pivo:
SSKJ²
pívot -a m (ȋ)
1. šport. igralec v sredini napadalne vrste pri nekaterih igrah z žogo, srednji napadalec: največ preglavic je nasprotni obrambi povzročal robustni in okretni pivot / igrati na pivota
2. teh. možnost obračanja, vrtenja zaslona (za 90 stopinj): monitor z možnostjo nastavljanja po višini in pivotom (vrtenjem); v prid. rabi: pivot funkcija; pivot tabela vrtilna tabela
SSKJ²
pivotòč tudi pivotóč -óča m (ȍ ọ́; ọ̑)
knjiž. pivnica, točilnica piva: münchenski pivotoči
SSKJ²
pívov -a -o prid. (í)
nanašajoč se na pivo: pivova pena
♦ gastr. pivovo testo žvrkljano testo z dodatkom piva
SSKJ²
pivovár -ja m (á)
1. delavec v proizvodnji piva: pomanjkanje pivovarjev
2. nekdaj kdor se ukvarja z izdelovanjem, prodajo piva: pivovarji in žganjarji
SSKJ²
pivovárna -e ž (ȃ)
tovarna piva: dela v pivovarni / pivovarna Union
SSKJ²
pivovárniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pivovarno: pivovarniške naprave / pivovarniški delavec / pivovarniški kvas
SSKJ²
pivovárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na pivovarje ali pivovarstvo: pivovarska dejavnost / znano pivovarsko središče / pivovarski tehnik / pivovarski ječmen
SSKJ²
pivovárstvo -a s (ȃ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem piva: uporaba hmelja v pivovarstvu; vinarstvo in pivovarstvo
SSKJ²
pívovski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na pivo: prazna pivovska steklenica
♦ biol. pivovska kvasovka pivska kvasovka
SSKJ²
pívski1 -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na pivce: vesela pivska družba / dragocen pivski rog, vrč; pivska soba je polna pivcev / pivske pesmi
● šalj. pivski bratec kdor rad pije, poseda po gostilnah
SSKJ²
pívski2 -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pivo: na brke se mu je prilepila pivska pena / pivska steklenica pivovska; pivska točilnica / pivski kvas
♦ biol. pivska kvasovka kvasovka, ki povzroča spremembo slada v pivo
SSKJ²
pízda -e ž (ī) vulg.
1. žensko spolovilo: pizda in kurec
2. ničvreden, slab človek: pizda si, če tega ne narediš / kot psovka molči, ti pizda
SSKJ²
pizdaríja -e ž (ȋ) vulg.
1. neprimerno, grdo, slabo dejanje: delati pizdarije; sekirala se je zaradi mojih pizdarij
2. težave, zmešnjava: na tekmi je včasih dovolj že en prenapet navijač, pa imajo pizdarijo
3. neumnost: to, da naj bi se dogajale take stvari, je čista pizdarija
SSKJ²
pízditi -im nedov. (ī ȋ) vulg.
jeziti se, razburjati se in navadno grobo, glasno preklinjati: pizditi čez vse, nad vsem; gledalci v foteljih pred tevejem pizdijo zaradi sodniških slepomišenj
// zelo grobo, glasno zmerjati, oštevati: pizditi drug na drugega
SSKJ²
pizdún -a m (ȗ) vulg.
ničvreden, neznačajen moški: navaden pizdun; škoda, da se nisem rodil večji pizdun in egoist, da bi lahko izkoriščal vse po vrsti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pizza ipd. gl. pica ipd.
SSKJ²
pizzetta gl. piceta
SSKJ²
pizzicato [picikáto] prisl. (ȃ)
glasb., označba za način izvajanja brenkaje s prstom po struni godala: igrati pizzicato
    pizzicato -a m
    izvajanje tonov na tak način: hitro sledeči si pizzicati
SSKJ²
pižáma tudi pidžáma -e ž (ȃ)
oblačilo, navadno za spanje, iz hlač in bluze: obleči, sleči pižamo; ves dan je bil v pižami; črtasta pižama; flanelasta, svilena pižama
SSKJ²
pížem -žma m (ī)
1. močno dišeči izloček iz pižmarjeve žleze; mošus: vonj po pižmu
2. knjiž. pižmar: nenadoma je lovec zagledal pižma
SSKJ²
pížmar -ja m (ȋ)
zool. jelenu podobna žival iz Azije, ki izloča iz žleze ob zadnjični odprtini mošus, Moschus moschiferus: zaščiteni pižmar; izloček iz žlez pižmarja / pritlikavi pižmar
SSKJ²
pížmarica -e ž (ȋ)
zool., navadno v zvezi podgana pižmarica vodni glodavec, ki izloča iz žleze ob zadnjični odprtini mošusu podobno tekočino, Ondatra zibethica:
SSKJ²
pížmarjev -a -o (ȋ)
pridevnik od pižmar: pižmarjeva žleza
SSKJ²
pížmovka -e ž (ī)
zool. vodni glodavec, ki izloča iz žleze ob zadnjični odprtini mošusu podobno tekočino, Ondatra zibethica: loviti pižmovke
SSKJ²
pjè medm. (ȅ)
nar. vzhodno izraža opozorilo, podkrepitev trditve: pje, nekaj bo iz tega
SSKJ²
pk [pə̀k] medm. (ə̏)
posnema odsekan pokljaj: pk, je reklo in obleka je počila; pk pk pk, se je slišalo, ko je prižigal in vlekel iz pipe
SSKJ²
plàc pláca m (ȁ á) nižje pog.
1. prostor, kraj1: poznal je plac, kjer raste veliko gob / daj mi malo placa
2. trg, zlasti živilski: kupiti na placu
SSKJ²
placébo -a m (ẹ̑)
farm. zdravilo brez zdravilne snovi, ki je po videzu in okusu enako kot kako pravo zdravilo, navidezno zdravilo: uporabljati pri poskusu pravo zdravilo in placebo; psihološki učinki placeba
SSKJ²
placénta -e ž (ẹ̑)
anat. organ, ki povezuje plod z materjo in mu omogoča razvoj; posteljica: razvoj placente; v prid. rabi:, kozm. placenta krema krema, ki vsebuje hormone placente
SSKJ²
placénten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na placento: placentni hormoni / placentne kreme
SSKJ²
plácet -a m (ȃ)
knjiž. dovoljenje, dopustitev: dati, dobiti placet
♦ pravn. akt, s katerim se daje dovoljenje, dopustitev
SSKJ²
pláč -a m (ȃ)
knjiž. jok1: njen pretresljivi plač; ganil ga je plač otrok / ekspr. plač burje
SSKJ²
pláča -e ž (á)
1. vsota, ki jo navadno na en mesec zaposleni dobi za svoje delo v prejšnjem mesecu in navadno predstavlja njegov glavni osebni dohodek: dobiti, dvigniti, prejeti, pog. vleči plačo; povišati plače; nizka plača; razlike v plačah / ima stalno plačo; mesečna plača; osnovna plača; uslužbenska plača; plača petega, dvanajstega, petnajstega v mesecu; plača po učinku / izplačali so jim 80-odstotne plače; delodajalci so zadrževali plače v svojo korist; delavci so zahtevali višje plače / trinajsta plača vsota, enaka deležu mesečne plače, ki jo zlasti ob uspešnem poslovanju podjetja, ustanove zaposleni prejme ob koncu leta; pisar. nastop službe takoj, plača po dogovoru
2. star. plačilo: kaj hočeš za plačo; oddajati stanovanje za primerno plačo; mastna, poštena plača
● ekspr. plača mu vseeno teče osebne dohodke dobiva, čeprav dela dejansko ne opravlja; ekspr. z eno plačo težko živijo z dohodki samo enega člana družine
♦ ekon. gibljivi del plače ki se spreminja glede na delovni, poslovni uspeh, življenjske stroške
SSKJ²
pláčanec -nca m (á)
slabš. kdor za plačilo dela za nasprotnika, sovražnika: sumili so, da je plačanec; deželo hočejo očistiti tujih plačancev; kolonialistični, imperialistični plačanci
// najemniški vojak, najemnik: akcijo so izvedli s plačanci; vojaki in plačanci
SSKJ²
pláčanka -e ž (á)
slabš. ženska, ki za plačilo dela za nasprotnika, sovražnika: sklepali so, da je plačanka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pláčati in plačáti -am dov. (á á á)
1. dati za kaj določeno vrednost, navadno denar, in si s tem pridobiti pravico
a) do lastništva tistega: plačati blago, pohištvo; ali si knjigo že plačal; drago plačati; malo, veliko plačati; naprej, takoj plačati; pog. plačati v devizah; plačati v evrih; plačati v naturalijah, s čekom, gotovino / plačati pri blagajni; plačati v treh obrokih; plača se pri okencu / plačati pet tisoč; za to je plačal veliko vsoto; plačati dolžni znesek / ekspr. plačati komu pijačo; plačali so mu vstopnico
b) do rabe, uporabe tistega: plačati ložo v gledališču; plačati sobo
2. z denarjem narediti, da preneha plačilna obveznost: plačati carino, davek, najemnino; dolga ti še ne morem plačati; zadnji rok, ko je treba plačati / plačati račun; vse je plačal sam, ekspr. iz svojega žepa / plačati kazen; škodo bo sam plačal
3. dati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno delo, storitev: plačati delavce; kdo bo plačal voznika; dobro, slabo plačati / koliko je plačal za varstvo; za delo je veliko plačal / nadur mu nočejo plačati; plačati selitvene stroške / plačati šolanje / kot nagovor natakar, plačam
● ekspr. bog plačaj za dar hvala; ekspr. svojo neprevidnost je plačal z glavo, življenjem zaradi svoje neprevidnosti je umrl; ekspr. ta pa ima s čim plačati ima veliko denarja; ekspr. to mi bo plačal za to se mu bom maščeval; ekspr. to bo še drago plačal bo imelo zanj slabe posledice; plačal bo, da bo črn zelo, veliko; ekspr. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača gospodarjenje je bilo zelo neurejeno
    pláčan -a -o:
    plačani prosti dnevi; plačani prevajalec, vojak; biti plačan na uro, od prometa, po učinku; potrdilo o plačani poštnini; dobro plačana služba; plačano in neplačano delo
SSKJ²
pláčen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na plačo: plačni sistem / plačni sklad
SSKJ²
plačeválec -lca [plačevau̯ca] m (ȃ)
kdor plačuje: takih plačevalcev ni cenil; plačevalec davka
SSKJ²
plačeválka -e [plačevau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki plačuje: plačevalka davkov
SSKJ²
plačevánje -a s (ȃ)
glagolnik od plačevati: dolgoročno, obročno plačevanje; plačevanje v denarju, zlatu / plačevanje naročnine, samoprispevka / plačevanje dela, storitev
♦ fin. brezgotovinsko plačevanje
SSKJ²
plačeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. dajati za kaj določeno vrednost, navadno denar, in si s tem pridobivati pravico
a) do lastništva tistega: plačevati blago v trgovini; za knjige veliko plačuje; plačevati v blagu, z denarjem, zlatom / plačevati pri blagajni; plačevati v obrokih / ekspr. zmeraj mu plačuje pijačo
b) do rabe, uporabe tistega: plačevati ložo v gledališču; plačevati sobo, stanovanje
2. z denarjem poravnavati določene obveznosti: plačevati davek, dolgove, najemnino; prispevki, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov; redno, sproti plačevati / plačevati članarino, obresti; zanj mora plačevati velike vsote / kdo bo plačeval njihove račune / plačevati kazen
3. dajati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno delo, storitev: plačevati delavce; poleg drugega mora plačevati še inštruktorja za otroke; ti bolje plačujejo kakor oni; neredno, slabo plačevati / veliko ji plačuje za varstvo otroka
● pog. zmeraj plačuje ceho za druge trpi (škodo) zaradi drugih; ekspr. njegove grehe plačujejo otroci posledice njegovih slabih dejanj čutijo, trpijo otroci
♦ ekon. plačevati iz proračuna; plačevati v kliringu; pravn. plačevati penale
SSKJ²
pláčica -e ž (á)
ekspr. manjšalnica od plača: kdo bi se ne trudil za tako plačico; lepa, majhna, revna plačica
SSKJ²
plačílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na plačevanje ali plačilo: kreditni in plačilni posli; velik plačilni promet / jutri bo plačilni dan; plačilni pogoji; plačilni rok / plačilna sredstva / plačilna obveznost; plačilna (ne)sposobnost (ne)sposobnost v danem času poravnati svoje plačilne obveznosti / plačilna lestvica / plačilni natakar natakar, ki obračunava storitve in prevzema plačila
♦ adm. plačilni seznam; ekon. plačilni deficit pomanjkanje denarja za izpolnitev določenih obveznosti; plačilna bilanca primerjalni prikaz poslovanja s tujino; fin. plačilni nalog dokument, s katerim določena pravna oseba odreja naslovniku plačilo neporavnanega računa; pisno naročilo komu, da izplača naslovniku ali prenese na njegov račun določen znesek z naročnikovega računa
    plačílno prisl.:
    biti plačilno nesposoben, sposoben
SSKJ²
plačílni -ega m (ȋ)
pog. plačilni natakar: poklicati plačilnega; natakarice in plačilni / kot nagovor plačilni, plačam
SSKJ²
plačílo -a s (í)
1. kar se da komu za kako drugo vrednost, zlasti za delo: dati, dobiti, sprejeti plačilo; za to delo ni dobil nobenega plačila; priti po plačilo; bogato, dobro, majhno plačilo; zasluženo plačilo; biti v zaostanku s plačilom / dnevno, letno plačilo; plačilo na obroke; plačilo v denarju / prejeti plačilo na roko; za plačilo, pisar. proti plačilu delati, opravljati kaj; najeti koga za veliko plačilo; pren. v plačilo jim bo zavest, da so opravili pomembno delo
● ekspr. tudi ti boš dobil svoje plačilo boš kaznovan; vznes. oditi po večno plačilo v krščanskem okolju umreti; bibl. delavec je vreden svojega plačila; nehvaležnost je plačilo sveta; za enako delo enako plačilo
// ekon., fin. poravnava denarne obveznosti z izročitvijo ali z nakazilom ustrezne vsote denarja: prevzemati plačila / mednarodna, zunanja plačila; tekoča plačila / dolg je dospel v plačilo; te hiše zapadejo v plačilo v prihodnjem letu
2. glagolnik od plačati: plačilo je dolgo odlagal; biti oproščen plačila česa; plačilo dolgov / plačilo kazni, stroškov
SSKJ²
plačljív -a -o prid. (ī í)
ki se da plačati: blago je plačljivo v evrih; plačljivo v treh obrokih
♦ adm. račun je plačljiv v osmih dneh se mora plačati
SSKJ²
plačljívost -i ž (í)
lastnost plačljivega: plačljivost dolga
SSKJ²
plačníca -e ž (í)
ženska ali država, ustanova, ki kaj plača ali mora plačati: dobra, redna plačnica / neto plačnica država, ki v skupni proračun Evropske unije prispeva več, kot iz njega prejme
SSKJ²
plačník -a m (í)
kdor kaj plača ali mora plačati: predplačila zagotavljajo plačnikom prednost pri nakupu; dober plačnik; biti reden plačnik časopisa; delo po naročilu plačnika / kot opozorilo nisem plačnik dolgov svojega sina
// kdor denarno omogoča kako delo, dejavnost: iskali so plačnika za tak študij; za zahtevnejša popravila ni bilo plačnika
SSKJ²
plačníkov -a -o (í)
pridevnik od plačnik: opraviti kaj po plačnikovem naročilu
SSKJ²
pládenj -dnja m (á)
okrogla ali podolgovata plitva posoda za prenašanje in serviranje jedi: naložiti meso na pladenj; lesen, plastičen pladenj; pladenj pomaranč, slaščic / pog. sam je pojedel cel pladenj jedila na njem
// temu podobna priprava za prenašanje navadno krožnikov (s hrano): pladnje s praznimi krožniki so odlagali na posebni mizi; pladenj kozarcev; natakar s polnim pladnjem / kirurški instrumenti na pladnju
● prinesti vse na pladnju na krožniku
SSKJ²
pládnjast -a -o prid. (á)
podoben pladnju: pladnjast krožnik, podstavek / cvet pladnjaste oblike
SSKJ²
plafón -a m (ọ̑)
1. knjiž. strop: pod plafonom je visel kristalni lestenec; obokan, poslikan plafon; plafon s freskami
2. publ., navadno s prilastkom najvišja stopnja, meja česa: določiti plafon cenam kmetijskih pridelkov; preseči plafon osebnih dohodkov; nizek, visok plafon / športnik je z vztrajno vajo dosegel svoj plafon vrh
SSKJ²
plafoniêra tudi plafonjêra -e ž (ȇ)
pog. stropna svetilka: pritrditi plafoniere
SSKJ²
plafoníranje -a s (ȋ)
glagolnik od plafonirati: plafoniranje cen, osebnih dohodkov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
plafonírati -am dov. in nedov. (ȋ)
publ. (uradno) dovoliti, določiti najvišjo stopnjo, mejo česa: plafonirati cene; plafonirati uvoz
    plafoníran -a -o:
    plafonirane cene premoga, živil
SSKJ²
plafónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na plafon 2: plafonske cene, norme / plafonsko kreditiranje kmečkih gospodarstev
SSKJ²
plagálen -lna -o prid. (ȃ)
glasb., v zvezi plagalna kadenca zveza subdominantnega akorda s toničnim:
SSKJ²
plagiát -a m (ȃ)
knjiž. kar je prepisano, prevzeto od drugod in objavljeno, prikazano kot lastno, navadno v književnosti: to delo je plagiat; ločiti original od plagiata; med popevkami je bilo včasih precej plagiatov / vsak dvom o plagiatu je tu odveč duhovni tatvini
SSKJ²
plagiátor -ja m (ȃ)
knjiž. kdor prepiše, prevzame tuje delo in ga objavi, prikaže kot lastno, navadno v književnosti: dokazali so mu, da je plagiator
SSKJ²
plagiátorstvo -a s (ȃ)
knjiž. dejavnost plagiatorjev: to je bilo plagiatorstvo
SSKJ²
plagiátstvo -a s (ȃ)
knjiž. dejavnost plagiatorjev: očitati komu plagiatstvo
SSKJ²
plagiokláz -a m (ȃ)
min. rudnina alumosilikat, ki vsebuje natrij in kalcij, natrijev kalcijev glinenec:
SSKJ²
plagírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. prepisati, prevzeti tuje delo in ga objaviti, prikazati kot lastno, navadno v književnosti: obtožili so ga, da je načrt plagiral
SSKJ²
pláh -a -o prid. (ȃ á)
1. ki kaže zadržanost, neodločnost: plah človek, otrok; plaha, nezahtevna ženska; biti plah v družbi; pren., ekspr. plaha misel
// ki vsebuje, izraža zadržanost, neodločnost: plah nasmeh, pogled; ekspr. plahi koraki; plaho vedenje
2. knjiž. ki se boji; boječ: plaha srna; ne upa si sama skozi gozd, tako je plaha
3. knjiž. slaboten, šibek: plahi plameni na ognjišču / plaha rdečica na obrazu
    pláho prisl.:
    plaho gledati; plaho šepetati, upati / v povedni rabi bilo mu je čudno plaho pri srcu
SSKJ²
plahetáti -ám nedov. (á ȃ)
knjiž. plahutati: ptica plaheta v kletki / jata ptic je plahetala nad gozdom / ekspr. plašč mu plaheta okrog nog opleta
SSKJ²
plahnéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. postajati po obsegu manjši: oteklina že plahni / ekspr. njegov trebušček plahni iz dneva v dan / balon je začel plahneti; pren., ekspr. zaloge hrane plahnijo; premoženje jim je naglo plahnelo
2. ekspr. izginjati, izgubljati se: družbena moč plemstva je vse bolj plahnela; njegov ugled plahni / volja, zanimanje sta mi začela plahneti / jeza mu že plahni
● ekspr. drug za drugim so plahneli iz sobe naskrivaj, neopazno odhajali
SSKJ²
plahníti in pláhniti -em nedov. (ī á)
plahneti: oteklina že plahne / njihov idealizem je vse bolj plahnil
SSKJ²
plahodráti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. plapolati, vihrati: perilo plahodra
SSKJ²
plahodúšen -šna -o prid. (ū ȗ)
knjiž. plah, malodušen: plahodušen človek / plahodušne misli
SSKJ²
pláhoma prisl. (ā)
knjiž. boječe, plašno: plahoma vprašati
SSKJ²
pláhost -i ž (á)
lastnost plahega človeka: čudili so se njegovi plahosti; hliniti plahost / s plahostjo se je vključeval v debato / knjiž. otroška plahost v temi boječnost
SSKJ²
plahôta -e ž (ó)
knjiž. boječnost: divjad je izgubila vso plahoto; zajčja plahota
// strah, tesnoba: obšla ga je neka plahota; stresla se je v plahoti
SSKJ²
plahôten -tna -o prid. (ó)
knjiž. boječ: plahoten otrok / plahotno prebujanje narave
SSKJ²
pláhta -e ž (ȃ)
1. velik kos blaga iz nepremočljivega platna, posebej pripravljen za pokrivanje: vreči plahto čez tovor; pokriti s plahto; plahta tovornjaka; nebo je bilo kakor umazana plahta
// pog. (volnena) odeja: ležišče je bilo pregrnjeno s pisano plahto / konjska plahta konjska odeja
2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno plahti: po polju ležijo plahte snega / popisal je cele plahte papirja zelo veliko / barva se lušči v plahtah
3. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: kupiti plahto zemlje / želi si vsaj za plahto vinograda
● nar. posteljo je pregrnila s svežo plahto rjuho; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
plahtáti -ám nedov. (á ȃ)
pog. goljufati, varati: plahtati lahkoverne ljudi / plahtala je sosede, da še vedno žaluje za možem
SSKJ²
pláhtica -e ž (ȃ)
ekspr. manjšalnica od plahta: pokrili so se z nekako plahtico / kaj boš s tole plahtico zemlje / sneg naletava v plahticah v velikih kosmih
♦ bot. navadna plahtica zdravilna rastlina z drobnimi zelenkastimi cveti, Alchemilla vulgaris
SSKJ²
plahún -a m (ȗ)
slabš. bojazljiv, boječ človek: dokazati hoče, da ni plahun; posmehoval se je plahunom
SSKJ²
plahúta -e ž (ū)
1. ekspr. štrleči, viseči del pokrivala: kapa s plahutami / nekdaj redovnice v bolnišnicah z belimi plahutami
2. star. plahta: spati na plahuti / plahute ledu
SSKJ²
plahutánje in plahútanje -a s (ȃ; ū)
glagolnik od plahutati: slišati je bilo samo plahutanje ptičev / nenadoma je začutil plahutanje smrti nad seboj / plahutanje vešče okoli luči / plahutanje zastav v vetru
SSKJ²
plahútarica -e ž (ȗ)
ekspr., nekdaj redovnica, zlasti usmiljenka:
SSKJ²
plahútast -a -o prid. (ū)
ki plahuta: plahutasti ptiči / ekspr. plahutasta obleka, pelerina vihrajoča, opletajoča
SSKJ²
plahutáti -ám in plahútati -am nedov. (á ȃ; ū)
1. hitro, slišno mahati s perutmi: ptiči so ščebetali in plahutali; kokoš je plahutala s pristriženimi perutmi, vzleteti pa ni mogla; pren., knjiž. srce mu plahuta v grozi
// plahutaje letati: ptič je plahutal z veje na vejo; vešča plahuta okrog luči / ekspr. bombe, mine so plahutale nad njegovo glavo; pren., knjiž. misli so mu plahutale od dogodka do dogodka; smrt plahuta okrog njega
2. plapolati, vihrati: jadra na ladji rahlo plahutajo; zastave na drogu so glasno plahutale / ekspr. plašč mu plahuta okoli nog opleta
    plahutáje :
    ptič se je plahutaje spustil z veje na tla
    plahutajóč -a -e:
    petelin je poskočil, plahutajoč s perutmi; plahutajoče sence na steni; sveča je dajala plahutajočo svetlobo; plahutajoče perilo na vrvi
SSKJ²
plahutàv -áva -o in plahútav -a -o prid. (ȁ á; ū)
ki plahuta: plahutav netopir / plahutave zastave plapolajoče, vihrajoče; pren., knjiž. plahutave misli
SSKJ²
plahútniti -em dov. (ú ȗ)
1. hitro, slišno zamahniti s perutmi: ptič je plahutnil, a ni odletel; pren., knjiž. senca je plahutnila mimo okna
2. zaplapolati, zavihrati: jadro je plahutnilo in obmirovalo
SSKJ²
plájhanje -a s (ȃ)
glagolnik od plajhati: plajhanje vina v steklenici
SSKJ²
plájhati -am nedov. (ȃ)
1. ekspr. sunkovito se premikati v nepolni posodi: vino plajha v čutari; brezoseb. v želodcu mi plajha; voda se plajha
2. nar. pljuskati: morje plajha / mleko plajha čez rob
● nar. plajhati vodo iz čolna plati
SSKJ²
plák1 -a m (ȃ)
1. kar se nabere na zobeh, med. zobna obloga: odstraniti plak z zobnih površin; zobni plak
2. obloga, navadno maščobna, ki se nabira na notranji steni žile in zožuje njen premer: telesna dejavnost naj bi preprečevala nastanek strdkov in plakov v krvnem obtoku; aterosklerotični plak
3. med. ploščata bolezenska sprememba na koži, v tkivu: huda psoriaza (luskavica) s kožnimi plaki
SSKJ²
plák2 -a m (ȃ)
knjiž. jok1: preiti iz plaka v smeh
SSKJ²
plakát -a m (ȃ)
večji list, pola papirja z obvestilom, vabilom, razglasom, pritrjena na javnem prostoru: nabiti, nalepiti plakat / filmski, reklamni, turistični plakat; plakat za športno prireditev / brati plakat
// tako obvestilo z dodanimi likovnimi prvinami: narisati plakat; osnutek, zamisel plakata
SSKJ²
plakátar -ja m (ȃ)
izdelovalec plakatov: bil je slikar in plakatar
SSKJ²
plakáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na plakat: plakatna oblika / plakatna objava sporočila / plakatne barve / plakatna stena stena, na katero se lepijo plakati
♦ papir. plakatni papir trden, na eni strani gladek papir, navadno za reklamne tiskovine; um. plakatna tempera
SSKJ²
plakatêr -ja m (ȇ)
1. kdor lepi, pritrjuje plakate: plakater je prelepil ograjo s plakati
2. plakatar: bil je znan plakater
SSKJ²
plakatêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na plakaterje ali plakat: reklamni in plakaterski servis; plakaterska akcija / plakaterski poklic / slabš. plakaterski način slikanja
SSKJ²
plákati -am in pláčem nedov. (ā)
knjiž. jokati: otrok je stal v kotu in plakal; plakala je od veselja; tiho plakati / plaka po izgubljeni sreči žaluje, toži / veter je šepetaje plakal okrog hiše / preh. veje plakajo sok
    plakáje :
    plakaje odgovoriti
    plakajóč -a -e:
    plakajoč ga je objela; tolažil je plakajočo sestro; prisl.: plakajoče govoriti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
plakatíranje -a s (ȋ)
glagolnik od plakatirati: stroški plakatiranja; določili so mesta za plakatiranje / kot opozorilo plakatiranje prepovedano
SSKJ²
plakatírati -am nedov. in dov. (ȋ)
lepiti, pritrjevati plakate: plakatiral je že več let
// publ. s plakati obveščati, razglašati: društvo je plakatiralo, da prireja veselico / tovarna je plakatirala svoj novi proizvod
    plakatíran -a -o:
    plakatirana ograja
SSKJ²
plakéta -e ž (ẹ̑)
1. manjša, navadno kovinska plošča z reliefno podobo, napisom: izdelovati medalje in plakete; srebrna, zlata plaketa
2. tak predmet, ki se uporablja kot priznanje: izročiti komu plaketo / spominska plaketa
3. priznanje v obliki takega predmeta: dobiti, prejeti plaketo / Bloudkove nagrade in plakete
SSKJ²
plám -a m (ȃ)
zastar. plamen1: v daljavi je zagledal plam / plam njenih oči
SSKJ²
plámen1 -éna m (á ẹ́)
1. tok zelo segretega in svetečega plina, ki nastaja pri gorenju: iz kupa drv se je pokazal plamen; plamen je razsvetljeval okolico; plamen švigne proti nebu, ugasne, zagori; ekspr. plameni ližejo, objemajo, obliznejo streho; veter je pogasil plamene; naravnati, uravnati plamen; ogenj ni le tlel, ampak je gorel s plamenom; nizek, visok plamen; rumeni, škrlatni plameni; plamen bencinskega, plinskega gorilnika; plamen sveče; lica, oči ji gorijo kot plamen; pren., ekspr. plamen oči
// ekspr. ogenj: plamen je zajel hišo; nenadoma je bila vsa soba v plamenu, plamenih je gorela
2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: v njenem srcu gori plamen hrepenenja, ljubezni; zanetili so plamen revolucije, upora
● ekspr. prižgala mu je plamen v srcu vzbudila ljubezen, naklonjenost; ekspr. bil je ves v plamenu zanesen, navdušen, razvnet; ekspr. iz oči ji švigajo plameni jeze je zelo jezna, razburjena
♦ teh. nevtralni, oksidativni plamen; jedro plamena ostro obrobljen del plamena ob šobi gorilnika; voj. metalec plamenov orožje, ki pod pritiskom brizga gorečo snov
SSKJ²
plamén2 -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. plameneč: gledal je v njene plamene oči
♦ metal. plamena peč plamenska peč
SSKJ²
plaménast -a -o prid. (ẹ́)
podoben plamenu: plamenasta oblika; plamenasta razvrstitev kodrov na kipu / ekspr. cvet plamenaste barve
♦ les. plamenasta tekstura lesa tekstura lesa, ki ima v prerezu obliko plamenov; šol. plamenasta črta element pisane črke v obliki pokončne črte, ki se proti koncema zožuje
    plaménasto prisl.:
    plamenasto rdeči listi grma
SSKJ²
plaménček -čka m (ẹ̑)
manjšalnica od plamen: plamenčki gorečih sveč so razsvetljevali sobo; plin je gorel z modrimi plamenčki / ugašajoč plamenček ogenjček / v njej je zagorel plamenček upanja
SSKJ²
plaménec -nca m (ẹ̄)
1. knjiž. plamenček: plamenec bukne in svetloba se razširi po sobi
2. zool. velika severnoafriška ptica z rožnato rdečim perjem, Phoenicopterus ruber: v živalskem vrtu je rad opazoval plamence; jata plamencev / rožnati plamenci
♦ navt. plamenec trikotna signalna zastava; poveljniški plamenec dolg, ozek trak iz blaga za zastave, raznih barv in z oznakami kot znamenje, da ladji poveljuje častnik vojne mornarice
SSKJ²
plamenéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. goreti s plamenom: ogenj plameni / po hribih plamenijo kresovi; brezoseb. v peči plameni; senik je plamenel kot bakla / ob postelji so plamenele sveče
2. knjiž. dajati močen sij, žar; goreti: nebo je plamenelo v večerni zarji / pesn. njene oči so plamenele
3. knjiž. biti, obstajati v veliki meri; goreti: v njem je plamenela ljubezen, strast; v srcu je plamenelo sovraštvo / v očeh ji plameni radost
// v zvezi z od biti zelo čustveno vznemirjen: ves je plamenel od jeze, nestrpnosti, razburjenja, sovraštva
4. knjiž., v zvezi z za izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje; goreti: plamenel je za resnico
● knjiž., ekspr. na polju plameni mak cvete z rdečim cvetom; knjiž., ekspr. lica ji plamenijo od zadrege zelo je zardela
    plamenèč -éča -e:
    plameneč pogled; plameneča ljubezen; s plamenečo trsko je prižgal grmado; šopek plamenečih vrtnic; hladila si je plameneča lica; prisl.: plameneče ljubiti
SSKJ²
plameníca -e ž (í)
knjiž. bakla: plamenica je ugasnila; prižgati plamenico; stražniki so hodili okrog s plamenicami / plamenica svobode, upanja
♦ strojn. cev v valjastih parnih kotlih, v kateri je kurišče; vrtn. grmičasta ali blazinasta rastlina z raznobarvnimi cveti v gostem socvetju; plamenka
SSKJ²
plameníčar -ja m (ȋ)
knjiž. baklonosec: spremljali so ga plameničarji / bil je narodov buditelj in plameničar
SSKJ²
plameníčen -čna -o prid. (ȋ)
strojn., v zvezi plamenični kotel parni kotel s plamenico:
SSKJ²
plameníšče -a s (í)
kem. temperatura, pri kateri se hlapi nad tekočino ob stiku s plamenom vnamejo: plamenišče bencina
SSKJ²
plaménka -e ž (ẹ̄)
1. vrtn. grmičasta ali blazinasta rastlina z raznobarvnimi cveti v gostem socvetju, Phlox: gojiti plamenke
2. teh. gorilnik za mehko lotanje: bencinska plamenka
SSKJ²
plamenomèt -éta m (ȅ ẹ́)
voj. orožje, ki pod pritiskom brizga gorečo snov: pri napadu so uporabili tudi plamenomete
SSKJ²
plaménski -a -o prid. (ẹ̑)
1. teh. nanašajoč se na postopek, ki poteka s plamenom: plamensko lotanje, rezanje / plamensko varjenje varjenje s plamenom, ki nastaja pri zgorevanju plina v kisiku / plamenski rezalec, varilec
2. metal., v zvezi plamenska peč peč, pri kateri zgorevalni plini neposredno ogrevajo vložek:
SSKJ²
plaméti -ím nedov. (ẹ́ í)
zastar. plameneti, plamteti: ogenj plami v peči / iz njegovih oči je plamela ljubezen
    plamèč -éča -e:
    plameče oči
SSKJ²
plamíkati -am nedov. (ī)
knjiž. utripati, migljati: sveča plamika na oknu / zvezde plamikajo na nebu
    plamikajóč -a -e:
    plamikajoča svetloba
SSKJ²
plamtéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. goreti s plamenom: ogenj ni ugasnil, a plamtel ni več / po hribih so plamteli kresovi
2. knjiž. dajati močen sij, žar; goreti: nebo plamti / pesn. njene oči so plamtele
3. knjiž. biti, obstajati v veliki meri; goreti: v njej je plamtelo navdušenje; v srcu je plamtel ogenj sovraštva / v očeh mu plamti veselje
// v zvezi z od biti zelo čustveno vznemirjen: plamteti od ljubezni; ves je plamtel od jeze, razburjenja, sovraštva
4. knjiž., v zvezi z za izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje; goreti: plamtel je za svobodo
● knjiž., ekspr. na vrtu plamtijo vrtnice cvetejo z rdečimi cveti; knjiž., ekspr. lica ji kar plamtijo od sramu zelo je zardela
    plamtèč -éča -e:
    plamteče bakle; plamteče domoljubje; hladila si je plamteča lica; gleda ga s plamtečimi očmi; prisl.: plamteče je utiral pot novim spoznanjem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
plán1 -a m (ȃ)
1. kar vnaprej določa način, kraj, čas, da bi se kako dejanje uspešno izvedlo; načrt: držati se plana; delati, imeti, narediti plan; neizvedljiv, podroben plan; nima pripomb k planu / družbeni plan ki usklajuje razvoj gospodarstva; dolgoročni, kratkoročni gospodarski plan; finančni plan; plan investicij / plan poleta
// kar vnaprej določa, koliko dela mora biti v določenem času opravljenega: doseči, izpolniti plan; preseči proizvodni plan / letni, mesečni plan; petletni plan
2. nav. mn. kar kdo namerava, želi narediti, uresničiti; načrt: ima zelo velike plane / njegov življenjski plan se ni uresničil
3. grafični prikaz kakega objekta, območja; načrt: izdelati, izrisati, kopirati plan / kupiti plan mesta zemljevid
4. film. razvrstitev filmanih, slikanih oseb, predmetov glede na globino slike: različni plani v filmu / drugi plan kar je v prizorišču za prvim planom; prvi plan kar je v prizorišču gledalcu najbližje; tretji plan kar je v prizorišču za drugim planom; veliki plan od zelo blizu prikazana oseba, stvar ali njun del, navadno čez celo filmsko platno, sliko / igralčev obraz so prikazali v prvem planu
● publ. v planu je, da dobi vas vodovod mislijo, nameravajo narediti, napeljati vodovod; publ. biti pod planom, zaostajati za planom ne izpolnjevati plana; ekspr. zaradi učenja je moral potisniti nogomet v drugi plan ni se mogel več veliko ukvarjati z njim; ekspr. vedno je hotel biti v prvem planu v ospredju, prvi
♦ fin. kontni plan seznam kontov, v katerem so konti urejeni po skupinah
SSKJ²
plán2 -í ž (ȃ)
knjiž. širši, sorazmerno raven svet, navadno brez drevja in grmovja: na drugi strani potoka se razprostira zelena plan; na plani se pasejo jeleni / nezazidana plan / iz gozda je stopil na plan
// s prilastkom gladina, površina: občudovati morsko plan; razburkana jezerska, vodna plan / oblački plavajo po nebesni plani
// ekspr., navadno v zvezi stopiti na plan stopiti iz zaprtega prostora: vesel je bil, ko je spet stopil na plan
● ekspr. bojna plan bojišče; knjiž. iti čez hrib in plan ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet; ekspr. petje se je razlegalo čez hrib in plan daleč naokoli; ekspr. prišel je z besedo na plan povedal je, kar je mislil; knjiž. zdaj naj mladi stopijo na plan naj se izkažejo, se uveljavijo; knjiž. sedi ob knjigi, pa ga z vso silo vleče na plan ven
SSKJ²
plán3 -a -o stil. -ó prid. (ȃ á) knjiž.
1. neporasel ali deloma porasel: za hišo se je razprostiral plan svet; ta svet je deloma gozdnat, deloma plan
// odprt, razsežen: iz ozke soteske so prišli na plano jaso; čutil se je nebogljenega sredi planega polja
// ki je brez vzpetin, raven: našli so toliko planega prostora, da so postavili hišo; travnik pred njim je bil plan kot gladina jezera
2. v zvezi z morje odprt, širok: odpluti na plano morje; lovijo le na planem morju
♦ arheol. plano grobišče brez posebej nasutega kamenja, zemlje; strojn. plana stružnica stružnica za struženje ravnih ploskev; sam.: plano se je razprostiralo daleč pred njim; knjiž. pripravljen je stvar organizirati, na plano pa naj bi šli drugi se izpostavili nevarnostim, nevšečnostim; po planem si niso upali hoditi; med nevihto je bil na planem zunaj, na prostem; stekel je in je bil prvi na planem zunaj; spali so na planem zunaj, na prostem; vsi so hiteli na plano ven, na prosto
♦ vrtn. presajati rože na plano iz zaprtih gred ali rastlinjakov na prosto
SSKJ²
pláner1 -ja m (á)
1. list, zvezek za vpisovanje načrtov, obveznosti, dolžnosti: osebni planerji; nosečniški, šolski planer; planerji in rokovniki
2. elektronska priprava za vpisovanje načrtov, obveznosti, dolžnosti: dnevni planer / elektronski planerji
SSKJ²
planêr2 -ja m (ȇ)
kdor vnaprej razmišlja o čem in predlaga, določa ustrezne ukrepe, načrtovalec: planerji so predvideli povečanje proizvodnje; razpisano je delovno mesto planerja / regionalni planer; planer stanovanjske graditve, proizvodnje / vojaški in politični planerji
SSKJ²
planêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na planerje ali planiranje: planerski tečaj / planerska stroka
SSKJ²
planét -a m (ẹ̑)
1. astron. nebesno telo, ki kroži okoli Sonca in ne seva lastne svetlobe, premičnica: raziskovati planete; majhen, velik planet; lega, gibanje planetov / mali planet asteroid; notranji, zunanji planet ki se giblje znotraj, zunaj Zemljinega tira
● modri planet Zemlja; rdeči planet Mars; ekspr. samo nekaj sto metrov so oddaljeni od nas, pa se nam zdi, kot da so na drugem planetu zelo daleč
2. ekspr. nebesno telo, navadno zemlja: naš planet postaja prenaseljen; trdne vezi priklepajo človeštvo k rodnemu planetu
SSKJ²
planetáren -rna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na prostor, v katerem so planeti: planetarne odprave / planetarno gibanje planetno
2. publ. svetoven: planetarni trg; planetarna enotnost
// zelo velik: planetarne razsežnosti problema
SSKJ²
planetárij -a m (á)
1. naprava za prikazovanje zvezdnega neba in gibanja planetov in lune, kakor se vidijo z zemlje: namestiti, postaviti planetarij
// prostor ali stavba, kjer je nameščena ta naprava: ekskurzija v planetarij
2. model planetnega sistema z mehanizmom, ki prikazuje njegovo zgradbo in gibanja v njem: v kabinetu je imela šola tudi planetarij
SSKJ²
planéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na planet: planetni prah / planetno gibanje / planetni sistem vsa nebesna telesa, ki krožijo okoli Sonca
♦ teh. planetno gibanje kroženje enega strojnega elementa okrog svoje osi in še okrog drugega elementa
SSKJ²
planetoíd -a m (ȋ)
nav. mn., astron. majhen planet, ki kroži okoli Sonca v prostoru med Marsom in Jupitrom; asteroid: odkriti, opaziti nov planetoid / umetni planetoid Mariner
SSKJ²
planétov -a -o (ẹ̑)
pridevnik od planet: planetov tir; planetova površina
SSKJ²
planíca -e ž (í)
svet brez drevja in grmovja, navadno v gorah: počivali so na planici malo nad planinskim domom; krave so se pasle na planici / peščena planica
SSKJ²
planíka -e ž (í)
gorska rastlina z belimi dlakavimi zvezdastimi cveti: odtrgati planiko; šopek planik; planike in murke
SSKJ²
planiméter -tra m (ẹ̄)
teh. priprava za določanje ploščin na zemljevidih, katastrskih načrtih, risbah:
SSKJ²
planimétričen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na planimetrijo: planimetrične metode / planimetrična konstrukcija
♦ urb. planimetrična urbanistična struktura mesta
SSKJ²
planimetríja -e ž (ȋ)
1. geom. geometrija, ki se ukvarja z ravninskimi tvorbami, ravninska geometrija: ukvarjati se s planimetrijo
2. knjiž., s prilastkom planimetrična oblikovanost, razporeditev: planimetrija mesta
SSKJ²
planína -e ž (í)
1. s travo porasel svet, navadno v gorah, namenjen za pašo: na planini so postavili nov stan; gnati živino v planino / skupna, zadružna planina
// tak svet z bivališči za pastirje in stajami za živino: življenje na planini mu ugaja; pren., ekspr. planina je v jeseni onemela
2. nav. mn. visoki hribi, zlasti skalnati: pred seboj je zagledal s soncem obsijane planine; rad hodi na, v planine; strme planine; pobočja planin / Kamniške planine Kamniške Alpe
SSKJ²
planináriti -im nedov. (á ȃ)
hoditi v hribe: v prostem času smuča, planinari, plava
SSKJ²
planinárjenje -a s (á)
glagolnik od planinariti: planinarjenje in izletništvo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
planínarstvo -a s (ȋ)
1. knjiž. planinstvo: ni se še odrekel planinarstvu / ukvarjati se s planinarstvom
2. nar. gorenjsko planšarstvo: poživiti planinarstvo
SSKJ²
planínec -nca m (ȋ)
1. kdor hodi v hribe: planinci so se odpravili na Triglav; navdušen planinec; ekspr. nedeljski planinec
2. kdor živi v hribih ali je doma s hribov; hribovec: planinci kosijo travo pozneje kot dolinci
3. vojak enote, izurjene za operacije v gorah: dodelili so ga k planincem
4. nar. gorenjsko planšar: planinci so prignali živino v dolino
SSKJ²
planíniti -im nedov. (í ȋ)
nar. gorenjsko planšariti: tu kmetje planinijo vsak zase; rad je planinil z dedom
SSKJ²
planínka -e ž (ȋ)
1. ženska, ki hodi v hribe: našli so ponesrečeno planinko
2. nar. gorenjsko planšarica: planinci in planinke so se vrnili v dolino
3. planika: utrgati planinko
SSKJ²
planínski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na planino:
a) planinska paša; planinska sirarna
b) dobro mu je del planinski zrak; označevati planinske poti; planinske rastline gorske rastline / planinski čevlji; planinska oprema / znan planinski pisatelj / planinski dom; planinska koča / Planinska zveza Slovenije
2. v zvezi planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, bot. islandski lišaj:
♦ bot. planinski pelin sivo belo dlakava gorska rastlina s pernato deljenimi listi in cveti v koških, Achillea clavennae; planinski srobot gorska rastlina z deljenimi listi in modrimi cveti, Clematis alpina; tur. planinsko zavetišče manjša stavba v gorah, navadno samo za prenočevanje planincev; zool. planinski hudournik lastovki podobna ptica selivka, ki gnezdi zlasti na skalnatih stenah, Apus melba; planinski orel velika ptica ujeda s temno rjavim, na tilniku zlato rjavim perjem, ki gnezdi zlasti na skalnatih stenah, Aquila chrysaëtos; planinski zajec; planinska kavka; planinska pevka manjša sivo rjava ptica z belkastim in temno lisastim grlom ter rjasto rjavo progastimi boki, Prunella collaris
SSKJ²
planínstvo -a s (ȋ)
dejavnost planincev: organizirano planinstvo; razvoj planinstva / veselje do planinstva / ekspr. slovensko planinstvo je spodbujalo narodno zavest slovenski planinci
SSKJ²
planínšček -čka m (ȋ)
bot. rastlina s pritličnimi srčastimi ali ledvičastimi listi in škrlatnimi cveti, Homogyne: alpski, gozdni planinšček
SSKJ²
planíranje -a s (ȋ)
glagolnik od planirati: dolgoročno, kratkoročno planiranje; planiranje proizvodnje; planiranje družbenega, gospodarskega razvoja / začeti planiranje travnika za otroško igrišče
♦ ekon. družbeno planiranje v socializmu ki usklajuje razvoj gospodarstva; med. planiranje rojstev vnaprejšnje določanje števila rojstev otrok; načrtovanje rojstev; urb. prostorsko, urbanistično planiranje
SSKJ²
planírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. vnaprej razmišljati o čem in predlagati, določati ustrezne ukrepe, načrtovati: letos planirajo za deset odstotkov večjo proizvodnjo jekla; planirati razvoj gospodarstva / podjetje je planiralo nakup petih stanovanj / planirali so izlet
2. ravnati, izravnavati: planirali so zemljišče okrog hiše; planirati s stroji
    planíran -a -o:
    dosegli so planirani izvoz; planirana akcija je uspela; planirano gospodarstvo; planirano zemljišče
SSKJ²
planírec -rca m (ȋ)
zastar. planer2:
SSKJ²
planíren -rna -o prid. (ȋ)
namenjen za planiranje, izravnavanje: izdelovati planirno orodje
♦ grad. planirni plug stroj z gibljivo ploščo v sredi za planiranje
SSKJ²
planíški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Planico: planiška dolina; planiške skakalnice; publ. planiška letalnica / planiški poleti, skoki
SSKJ²
planíti in plániti -em, tudi plániti -em dov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. nenadoma, zelo hitro
a) priti, oditi: planiti iz hiše; planiti skozi vrata, v sobo / otroci so planili v vodo / v jurišu planiti med hiše / ekspr.: solze so ji planile iz oči, v oči zajokala je; vlak je planil v predor zelo hitro zapeljal / planiti v beg, tek začeti bežati, teči; pren. v sobo so planili glasovi; odprl je vrata in iz kuhinje je planila luč
b) se približati: planila je k očetu; planiti k oknu; planila sta drug proti drugemu
c) vstati: planiti iz postelje; planili so pokonci in zbežali / planiti na noge
2. ekspr., navadno v zvezi planiti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: ko ga je zagledala, je planila v jok; planil je v krohot, smeh
3. ekspr., s predlogom napasti1: ko se je prikazal izza hiše, so planili po njem; planil je nanj kot lev, ris
// ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu: kritiki so planili po njem
4. ekspr. nenadoma močno zagoreti: ko je zapihal veter, je ogenj planil; brezoseb. iz tleče žerjavice je planilo
5. ekspr. s silo se zadeti ob kaj: nenadoma je planil vanj veter / stopil je iz teme in vanj je planila močna sončna svetloba / v nosnice mu je planil vonj po trohnobi
6. ekspr., v zvezi s po začeti hlastno jemati, si prisvajati: planiti po plenu, zlatu / po očetovi smrti so otroci planili po posestvu / planiti po jedi in pijači začeti hlastno, obilno jesti, piti / bralci so kar planili po znanstveni fantastiki zelo so jo brali
● ekspr. tega nisem jaz naredil, je planil hitro rekel; ekspr. kri, rdečica ji je planila v obraz zelo je zardela; ekspr. med ljudi je planila novica med ljudmi se je razvedelo; ekspr. kar planilo je iz njega silovito, brez pridržkov je izrazil svoja čustva, svoje razpoloženje; ekspr. planila mu je okrog vratu navdušeno ga je objela; ekspr. planil je ob žalitvi razburil, razjezil se je
SSKJ²
plánja -e ž (ā)
knjiž. raven svet brez drevja in grmovja, navadno v gorah: ko sta prečkala melišče, sta prišla na planjo; na planji so se pasle srne; pren. jezerska planja
SSKJ²
planjáva -e ž (ȃ)
navadno večji raven svet brez drevja in grmovja: pred njim se je razprostirala travnata planjava; sredi planjave je rasla skupina brez; peščena, skalnata planjava; pren. jezerska, morska planjava
SSKJ²
planjávica -e ž (ȃ)
manjšalnica od planjava: čez planjavico je tekel potok
SSKJ²
planjávski -a -o (ȃ)
pridevnik od planjava: travnat planjavski svet
SSKJ²
plánje -a s (ā)
glagolnik od plati: mornarji so bili potni od planja / planje ajde / planje prsi, pljuč / planje krvi
SSKJ²
plánka -e ž (ȃ)
1. pog. deska, krajnik: iztrgati planko iz plota; pribiti planko; ograditi s plankami
2. mn., pog. plot: skriti se za planke; pisati po plankah; planke pašnika
● pog. skakati čez planke čez plot; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni
3. nav. mn., šport. žarg. stranica (kegljiščne steze): krogla je šla v planke / spet bo planka, boste videli neveljaven lučaj
SSKJ²
plankáča -e ž (á)
gozd. dvoročna tesarska sekira s tankim in dolgim rezilom: tesati s plankačo / ostro nabrušena plankača
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
plánkati -am nedov. (ȃ)
pog. ograjevati z deskami, krajniki: začeli so plankati dvorišče
SSKJ²
plánkonkáven -vna -o prid. (ȃ-ȃ)
fiz. na eni strani raven, na drugi vbočen: plankonkavna leča
SSKJ²
plánkonvéksen -sna -o prid. (ȃ-ẹ̑)
fiz. na eni strani raven, na drugi izbočen: plankonveksna leča
SSKJ²
plánkton -a m (ȃ)
biol. združba organizmov, ki lebdijo v morju ali jezerih: loviti plankton; ribe se hranijo s planktonom; razvoj planktona / rastlinski, živalski plankton
SSKJ²
plánktonski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na plankton: planktonski organizem; planktonska ličinka / planktonske rastline, živali / planktonska mreža iz več plasti gosto tkanega blaga narejena mreža za lovljenje planktona
SSKJ²
planktónt -a m (ọ̑)
nav. mn., biol. posamezen organizem planktona: rastlinski morski planktonti
SSKJ²
planôta -e ž (ó)
višji, precej raven ali rahlo razgiban svet v hribovju, gorovju: kraška, travnata planota; z roba planote se je odprl pogled na vso dolino / visoka planota / ekspr. morska planota
SSKJ²
planôtast -a -o prid. (ó)
ki ima veliko planot: iz letala so opazovali planotast svet pod seboj; planotasto gorstvo
// podoben planoti: stal je sredi planotaste jase
SSKJ²
planôtica -e ž (ó)
manjšalnica od planota: na vrhu hriba se je razprostirala planotica
SSKJ²
plánski -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na plan, načrt: delo je nadzorovala planska komisija; izpolnjevati planske naloge; planske postavke, zahteve; plansko obdobje / planska služba podjetja služba, ki načrtuje / planski odkup živine; plansko gospodarstvo; plansko usmerjanje proizvodnje
    plánsko prisl.:
    plansko zatirati poklicna obolenja; plansko usmerjen sistem
SSKJ²
plánšar -ja m (ȃ)
kdor pase, oskrbuje v planinah živino, zlasti govejo, in se ukvarja s predelovanjem mleka: planšarji so jim ponudili kislo mleko in sir
SSKJ²
plánšarica -e ž (ȃ)
ženska, ki pase, oskrbuje v planinah živino, zlasti govejo, in se ukvarja s predelovanjem mleka: več let je preživela v planini kot planšarica
SSKJ²
planšaríja -e ž (ȋ)
(navadno) manjša stavba za bivanje planšarjev in za predelovanje mleka: prenočil je v planšariji; s skodlami krita planšarija
SSKJ²
planšáriti -im nedov. (á ȃ)
pasti, oskrbovati v planinah živino, zlasti govejo, in se ukvarjati s predelovanjem mleka: več let je planšarila na oddaljeni planini
SSKJ²
plánšarski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na planšarje ali planšarstvo: planšarska koča / veselil se je planšarskega življenja na planini
SSKJ²
plánšarstvo -a s (ȃ)
dejavnost planšarjev: planšarstva se je naučil od starejših planšarjev; pomen planšarstva na Gorenjskem
SSKJ²
plánta -e ž (ȃ)
nar. zahodno v vrsto posajena trta: hodil je med plantami in si ogledoval zoreče grozdje
// pas zemlje med dvema vrstama trte: v plante so posadili peso
SSKJ²
plántati -am nedov. (ȃ)
1. nižje pog. biti deležen česa neprijetnega, neugodnega: če se stroj pokvari, boš ti plantal / pri tem učitelju bo plantal bo imel težave; se bo moral veliko učiti
● ekspr. zdaj bo pa knjiga plantala treba se bo učiti; ekspr. pri nas je v glavnem polenta plantala smo jedli v glavnem polento; ekspr. naš voz se je pokvaril, zdaj bo moral pa vaš plantati zdaj bo moral voziti vaš voz
2. nar. vzhodno šepati: fant malo planta
SSKJ²
plántav -a -o prid. (ā)
nar. vzhodno šepast, šepav: bil je plantav fant / plantava kobila
SSKJ²
plantáža -e ž (ȃ)
obsežno zemljišče, na katerem se gojijo navadno istovrstne rastline: nasaditi, obdelovati plantažo; lastnik plantaže; plantaže v Južni Ameriki / bombažna plantaža; plantaže breskev, jagod; plantaže kavčukovcev / poskusna plantaža
♦ gozd. semenska plantaža plantaža cepljenih gozdnih dreves za pridobivanje semena
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
plantážen -žna -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na plantažo: plantažni nasad, sadovnjak / plantažni breskov, gozdni nasad / plantažno gojenje dreves; razvijati plantažno sadjarstvo / plantažni veleposestnik / plantažno gospodarstvo, podjetje
    plantážno prisl.:
    plantažno gojiti cvetlice
SSKJ²
plantážnik -a m (ȃ)
lastnik plantaže: plantažniki so najemali delavce za obiranje bombaža; je eden izmed najbogatejših plantažnikov na svetu; plantažniki v koloniji
SSKJ²
plánum -a m (ȃ)
grad. podlaga za zgornji ustroj cestišča, železniške proge: dokončati, pripraviti planum
SSKJ²
plapolánje -a s (ȃ)
glagolnik od plapolati: že od daleč se je videlo plapolanje zastav / opazoval je plapolanje ognja na ognjišču; ni mogel brati zaradi plapolanja svetlobe / nemirno plapolanje domišljije
// šum, ki ga povzroča tako gibanje: ležal je na jadrnici in prisluškoval plapolanju jader
♦ elektr. neredno in počasno spreminjanje svetlobe
SSKJ²
plapoláti -ám nedov. (á ȃ)
1. viseti in se valujoče gibati zaradi premikanja zraka: perilo plapola; zastave plapolajo / jadro plapola v vetru; peljala se je na kolesu in dolgi lasje so ji plapolali
2. goreti z močnim, sem in tja premikajočim se plamenom: ogenj plapola na ognjišču; plameni kresa so visoko plapolali / na mizi je plapolala sveča
3. knjiž. biti, obstajati v veliki meri; goreti: groza, ljubezen ji plapola v očeh; v njenem srcu je plapolala ena želja
● knjiž., ekspr. glasovi zvonov plapolajo v mraku se razlegajo; knjiž., ekspr. otrok je plapolal z ročicami mahal; črne lise so mu plapolale pred očmi plesale
    plapoláje :
    izza dreves se je plapolaje svetlikal ogenj
    plapolajóč -a -e:
    plapolajoči lasje; plapolajoč ogenj, plamen; plapolajoča luč; že od daleč so videli plapolajoče zastave
SSKJ²
plása -e ž (á)
zastar. ozek pas travnika, njive: gozdne plase in terase
// ozek pas česa sploh: na vratu se mu je poznala rdeča plasa od trdega ovratnika; ovratna plasa
SSKJ²
plasíranje -a s (ȋ)
glagolnik od plasirati: možnosti za plasiranje izdelkov na tržišče / ukvarjal se je s plasiranjem knjig med bralce / plasiranje pri tekmovanju
SSKJ²
plasírati -am dov. in nedov. (ȋ)
publ. doseči, da kaj kam pride, se uveljavi, spraviti: težko je plasirati nove izdelke na tržišče; dosežke raziskovanj so uspešno plasirali v proizvodnjo / plasirati roman na knjižni trg / na seji mu je uspelo plasirati svoj predlog / srednji napadalec je plasiral žogo v gol jo je brcnil v gol
    plasírati se s prislovnim določilom
    dobiti, doseči: moštvo se je plasiralo na tretje mesto / dobro se je plasiral v svoji družbi se je uveljavil
    plasíran -a -o:
    plasirani proizvodi; bil je najbolje plasiran smučar
SSKJ²
plasmá -ja m (ȃ) publ.
1. uveljavitev, navadno blaga, na tržišču: zagotavljati boljši plasma; imeti težave s plasmajem izdelkov, pridelkov; boj za plasma / posvetovanje o organizaciji plasmaja / doseči boljši plasma slovenske knjige
2. končna razvrstitev, uvrstitev tekmovalcev glede na dosežene rezultate: rokometaši so si prizadevali doseči čim boljši plasma; bil je zmagovalec v skupnem plasmaju vseh etap dirke
♦ ekon. povečati, ustaviti plasmaje naložbe; šport. generalni plasma končna razvrstitev tekmovalcev po vsaki etapi ali na zaključku tekmovanja
SSKJ²
plást1 -a m (ȃ)
1. nar. štajersko v obliki polkrogle naloženo seno; kopica1: raztrositi plaste; otroci so se radi skrivali v plastih / grabiti seno v plaste
2. nar. vzhodno pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red2: zamahnil je s koso in za njo je ostal debel plast
SSKJ²
plást2 -a m (ȃ)
kem. umetno dobljena organska snov iz makromolekul: izdelovati plaste; kupola iz plasta
SSKJ²
plást3 -í ž (ȃ)
1. navadno s prilastkom kar je v določeni debelini razprostrto po večji površini: na pohištvu je ležala precej debela plast prahu; gosta plast umazanije je prekrivala ulico; emulzijska, zaščitna plast; odstranil je plast gline; plug je zarezal v debelo plast zemlje / narediti plast betona; po dvorišču so nasuli plast peska / nekaterim gobam je treba odstraniti spodnjo plast klobuka / na vodi je plavala tanka plast nafte / ni je prepoznal, ker je imela na obrazu precejšnjo plast šminke / ekspr. vse je prekrivala spokojna plast noči / omet je odpadal v plasteh; po njivah je ležal sneg v debelih plasteh visok sneg
// kar je, se nahaja v taki obliki v drugi snovi, med drugo snovjo: nekaj metrov pod površjem so odkrili bogato plast premoga; voda pronica skozi prepustno plast peska / pod glinasto plastjo je ležala peščena / zračne plasti
2. osebe, ljudje, povezani glede na socialni izvor, položaj v družbi: delavska, kmečka, meščanska plast prebivalstva; taki ljudje so tam privilegirana, vladajoča plast v družbi / družbene plasti prebivalcev / skušal se je prebiti v najvplivnejšo plast družbe
3. nar. kup, kopica, navadno sena, listja: po travniku so se kopičile plasti sena / veje je moral ravnati v plasti
// pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red2: ko je kosil, je trava padala v mogočnih plasteh / vrgel je nekaj plasti sena na voz
♦ agr. kulturna plast zemlje; orna plast plast zemlje, ki se pri oranju obrača; ornica; biol. zarodna plast celična plast gastrule; geol. plast kompleks še nesprijetih kamnin mlajšega geološkega obdobja; jurske plasti; geom. plast prostor med sosednjima glavnima stojnima ravninama; gozd. grmovna plast ki obsega vegetacijo do višine grmovja; grad. nosilna plast; meteor. inverzna temperaturna plast v ozračju, kjer temperatura z višino raste; plast oblakov; petr. plast del kamnine na večjem obsegu, ki se po barvi, sestavi, trdoti jasno loči od drugih delov; talna plast nad katero ležijo vse druge plasti istih skladov; strojn. mejna plast plast tekočine, plina, ki se giblje tik ob steni; tekst. plast vlakna, naložena v večji širini in debelini
SSKJ²
plásta -e ž (ā)
knjiž. kup, kopica, navadno sena, listja: po travniku so bile plaste sena
// zastar. plast3: oblaki so se v debelih plastah kopičili nad dolino
SSKJ²
plástast -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na plast3: plastasta zgradba česa
♦ meteor. plastasti oblak oblak, ki ima obliko plasti
SSKJ²
plastelín -a m (ȋ)
gnetljiva snov iz gline, voska, mineralnih barvil, ki se uporablja za modeliranje, oblikovanje: otroci radi delajo kipce iz plastelina; s plastelinom oblikovati sledove vloma
SSKJ²
plásten1 -tna -o prid. (ā)
nanašajoč se na plast3: plastna delitev prebivalcev
♦ elektr. plastni upor upor, katerega upornost tvori tanka plast prevodne snovi na izolirnem materialu; jezikosl. stilno-plastni kvalifikatorji; petr. plastna usedlina usedlina, ki se useda v plasteh
SSKJ²
plastén2 -a -o prid. (ẹ̑)
ki je iz plasta, plastične mase: plasteni izdelki
SSKJ²
plastenják -a m (á)
vrtn. rastlinjak, pokrit s plastično folijo: gojiti krizanteme v plastenjakih
SSKJ²
plasténka -e ž (ẹ̄)
posoda iz plastične mase, navadno steklenica: olje in kis je najraje kupovala v plastenkah
SSKJ²
plástičar -ja m (á)
predelovalec plastičnih mas: zamaške mu je naredil plastičar
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
plástičen -čna -o prid. (á)
1. ki je iz plastične mase: plastičen lonček, plašč, žleb; izdelovati plastične stole; plastična kupola, obloga, vrečka / plastična masa / plastična skakalnica skakalnica, pokrita s plastično maso
2. ki se da gnesti, oblikovati: plastična glina; ta snov je zelo plastična
3. ki ima izrazite, vidne oblike: plastična podoba; figure na njegovih slikah so zelo plastične / plastičen relief / ekspr. ugaja mu njeno plastično telo
// poln izrazitih, značilnih potez: piše v zelo nazornem, plastičnem jeziku; ima plastično izražanje / osebe v tej drami so zelo plastične
● plastična kirurgija kirurgija, ki se ukvarja z operativnim obnavljanjem poškodovanih, iznakaženih tkiv ali delov telesa; plastična operacija operacija, z namenom operativno obnoviti poškodovano, iznakaženo tkivo ali del telesa
♦ fiz. plastična deformacija trajna sprememba oblike predmeta, ko so nanj že prenehale delovati sile, ki so jo povzročale; um. plastični slog; voj. plastično razstrelivo razstrelivo, ki se da gnesti in potrebuje za aktiviranje detonator
    plástično prisl.:
    zna plastično oblikovati svoje kipe in postave na slikah; plastično opisovati, pripovedovati
SSKJ²
plástičnost -i ž (á)
lastnost, značilnost plastičnega: plastičnost gline; steklo nima plastičnosti; nekatere snovi se zaradi plastičnosti dajo dobro oblikovati / občudoval je plastičnost oseb na sliki; plastičnost njegovih kipov je izrazita; plastičnost reliefa / plastičnost pesnikovega izraza, jezika / ekspr. pisatelj je pokazal svoje junake v vsej plastičnosti
♦ fiz. meja plastičnosti najmanjša obremenitev, ki obliko telesa trajno spremeni
SSKJ²
plastificírati -am nedov. in dov. (ȋ)
prekrivati, prepajati s tanko plastjo umetne, plastične mase: plastificirati tkanino
    plastificíran -a -o:
    plastificiran papir; plastificirana pločevina, tapeta; plastificirana okna in vrata
SSKJ²
plástik -a m (á)
1. publ. plastična masa: plastik uporabljajo tudi za izdelovanje čevljev; včasih so poznali le malo vrst plastikov; smuči iz plastika
2. voj. žarg. plastično razstrelivo: minerji so vžigali plastik in ga metali na bunker; s plastikom so razstrelili vrata v skladišče
3. predelovalec plastičnih mas: v obratu so zaposlili nekaj novih plastikov
4. med. žarg. kirurg za plastične operacije: želel se je specializirati za plastika
● bil je najboljši plastik svojega časa kipar
SSKJ²
plástika -e ž (á)
1. um. delo, izdelek iz trdnega materiala v obliki kipa, reliefa: ob vhodu stojijo velike kamnite plastike; bronasta, lesena plastika; razstava plastik znanega umetnika / razstavljati malo plastiko; portretna, spomeniška plastika
// umetnost, ki se ukvarja z izdelovanjem takih del: razvoj abstraktne plastike
2. knjiž. plastičnost: pisatelj opisuje dogodek z veliko nazornostjo in plastiko; njegov roman je poln plastike in življenja / plastika jezika
3. pog. plastična masa: predelava plastike; kozarec, plašč iz plastike; streha iz plastike / prodajati plastiko predmete iz plastične mase
4. med. žarg. plastična operacija: naredili so mu plastiko nosu
5. voj. žarg. plastično razstrelivo: minerjem je primanjkovalo plastike
SSKJ²
plástikar -ja m (á)
predelovalec plastičnih mas: med obrtniki so bili tudi plastikarji
SSKJ²
plastíti -ím in plástiti -im nedov., plastèn in plaščèn in plásten (ī í; ā ȃ)
zlagati v plasti: otroci so plastili kamenje in mivko; ker se je bližala nevihta, so grabljice hitele plastiti seno; ekspr. meglice so se plastile po kotlinah
SSKJ²
plástnat -a -o prid. (ȃ)
ki je iz plasti: plastnata zemlja / plastnata usedlina
SSKJ²
plástnica -e ž (ȃ)
1. naravna ravna ploskev v hribovitem svetu: ozke ulice primorskih mest so narejene po plastnicah / saditi drevje na plastnicah
2. črta na zemljevidu, ki veže kraje z isto nadmorsko višino, geogr. izohipsa: ogledoval si je plastnice na zemljevidu in skušal presoditi, kako strm je kak hrib / relief pokrajine iz kartonskih plastnic
SSKJ²
plástoma prisl. (ȃ)
zastar. v plasteh, po plasteh: krompir in meso zložiti plastoma v posodo
SSKJ²
plastovít -a -o prid. (ȋ)
plastnat, plastast: plastovita skala
♦ petr. plastovita usedlina usedlina, ki se je usedala v plasteh
    plastovíto prisl.:
    plastovito obarvan kristal
SSKJ²
plastrón -a m (ọ̑)
1. obl. okrasni vstavek, navadno barvno drugačen od podlage, na sprednji strani ženskih bluz, oblek, moških srajc: kupila si je temno modro obleko z belim plastronom; plastron iz čipk
2. šport. usnjena prevleka, ki pri sabljanju varuje prsi pred udarci: kupil si je nov floret in plastron
SSKJ²
plášč -a m (á)
1. vrhnje oblačilo, ki sega navadno do kolen in se spredaj zapenja: obleči, sleči plašč; podaljšati plašč; raztrgati plašč; krznen, volnen plašč; moder, siv plašč; podložen plašč; plašč iz balonske svile; plašč s kapuco; razprodaja plaščev; blago za plašče / dežni plašč iz lahke, goste tkanine, navadno impregnirane; moški, ženski plašč; poletni, zimski plašč; tričetrtinski plašč / delovni, zdravniški plašč delovna, zdravniška halja; kopalni plašč ki se uporablja zlasti za na plažo, navadno iz frotirja
// knjiž., ekspr. kar je po funkciji podobno temu: siv plašč je prekril nebo / z oslabljenim pomenom: zaviti v plašč megle so šli naprej; zemlja leži pod plaščem snega; varuje ga plašč teme; pren. skril se je pod plašč laži; ogrniti se v plašč nedostopnosti; razgrniti čez kaj plašč pozabe
2. obroč iz gume za na kolo vozila: plašč se je zaradi številnih voženj že izrabil; zamenjati plašč / avtomobilski plašč; plašč za kolo
3. zunanji, varovalni del kakega predmeta, naprave: obdati rov z železobetonskim plaščem; emajlirani plašč štedilnika; plašč vesoljske kabine
● ekspr. obračati plašč po vetru zaradi koristi prilagajati svoje ravnanje, prepričanje trenutnim razmeram
♦ agr. semenski plašč tkivo, ki navadno obdaja semensko zasnovo ali tudi seme; elektr. kabelski plašč cevast sloj kabelske izolacije; etn. kozolec s plaščem stegnjeni kozolec, ki ima na enem izmed koncev podaljšan del strehe; fin. plašč del obveznice, na katerem so napisane najvažnejše določbe o posojilu; geol. zemeljski plašč plast zemeljske oble, ki leži pod zemeljsko skorjo; geom. plašč ploskev, ki pri prizmi, piramidi, stožcu, valju razen osnovnih ploskev omejuje telo; rel. mašni plašč; teh. elektrodni plašč mineralna obloga elektrode; parni, vodni plašč prostor med dvema stenama, napolnjen s paro, vodo, za gretje, hlajenje; zool. plašč mehka kožna guba na hrbtu mehkužcev, ki izloča snov za lupino
SSKJ²
pláščar -ja m (ȃ)
1. nav. mn., zool. morske živali s trdim ovojem iz snovi, podobne celulozi, Tunicata: plaščarji in brezglavci
2. ekspr. rokovnjač: preganjati plaščarje
● star. ne druži se s temi plaščarji potepuhi
SSKJ²
plášček -čka m (á)
manjšalnica od plašč: oblekla je plašček in stekla na dvorišče; plašček iz volne / plašček laži, pod katerega se je hotel skriti, je bil premajhen
● ogrnila si je plašček in se začela česati ogrinjalo
SSKJ²
pláščen -čna -o prid. (ā)
nanašajoč se na plašč: iz plaščnega žepa je potegnila robec / plaščno gretje, hlajenje
SSKJ²
plaščúr -ja m (ú)
star. potepuh: v vas se je priklatil plaščur
SSKJ²
plášen stil. plašán -šna -o stil. -ó prid., plášnejši (á ȃ á)
1. ki kaže zadržanost, neodločnost: plašen in molčeč človek / ko se vas navadi, ne bo več plašen; pren., ekspr. plašno pričakovanje
// ki vsebuje, izraža zadržanost, neodločnost: plašen pogled; plašna beseda
2. ki se boji; boječ: plašna žival
    plášno tudi plašnó prisl.:
    plašno se ozreti; plašno vstopiti
SSKJ²
plašílen -lna -o prid. (ȋ)
ki se uporablja za plašenje, zastraševanje, odvračanje od česa: izvajanje plašilnih manevrov, ukrepov; plašilna granata, raketa; plašilne naprave za živali; uporaba plašilnih sredstev / plašilna pištola s slepimi naboji brez krogle
SSKJ²
plašílka -e ž (ȋ)
plašilna pištola: na divjem odlagališču so našli plašilko; groziti komu s plašilko / rop s pištolo plašilko
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
plašíti in plášiti -im, in plašíti -ím nedov. (ī á ā; ī í)
1. z gibi, zvoki povzročati, delati, da se žival vznemiri in oddalji: otrok plaši golobe; živino nam plašiš / plašiti konja; plašiti vrabce odganjati
2. povzročati, vzbujati v kom strah, vznemirjenost: samota otroka plaši; vse to me je plašilo / knjiž.: začela so ga plašiti sumničenja; misel na smrt me plaši vznemirja
// knjiž. povzročati, vzbujati v kom strah, vznemirjenost z napovedovanjem česa neprijetnega, hudega: otroka plašijo, da ga bo odnesel volk; plašiti s kaznijo / v krščanstvu plašiti s peklom
● knjiž., ekspr. ovire in nevarnosti me ne plašijo ne vplivajo zaviralno na moje ravnanje
    plašíti se in plášiti se, in plašíti se
    1. bati se: konj se plaši vode / plašiti se mraza, nevarnosti / plašiti se stroškov
    2. knjiž. vznemirjati se, biti zaskrbljen: kaj bi se plašila, saj ne bo nič hudega; nikar se ne plaši, samo na obisk sem prišla
    ●     zaradi strelov se je konj začel plašiti kazati znake vznemirjenosti; ta konj se rad plaši se hitro vznemiri; knjiž., ekspr. ni se plašil ne velikih žrtev ne truda, da bi dosegel cilj veliko je žrtvoval in se trudil
SSKJ²
plašljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se (rad) splaši: kupil je plašljivega konja
2. knjiž. boječ, bojazljiv: plašljiv otrok; plašljiva ženska / v začetku je bil bolj tih in plašljiv
    plašljívo prisl.:
    plašljivo pogledovati, stopati
SSKJ²
plašljívec -vca m (ȋ)
knjiž., ekspr. boječ, bojazljiv človek: imeli so ga za plašljivca
SSKJ²
plašljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost plašljivega: plašljivost konja / knjiž. njegova plašljivost jo jezi
SSKJ²
plášnež -a m (ȃ)
ekspr. plašen človek: imajo ga za plašneža in sramežljivca
SSKJ²
plašníca -e ž (í)
nav. mn. priprava, ki zlasti konjem od strani zaslanja oči, da se ne plašijo: natakniti konju plašnice; nositi plašnice; roki je nastavila kakor plašnice na oči
● knjiž., ekspr. imeti plašnice na očeh pri presojanju, vrednotenju upoštevati samo določene kriterije
SSKJ²
plášnost -i ž (á)
lastnost plašnega človeka: znebiti se plašnosti / iz plašnosti se je ni upal ogovoriti
SSKJ²
plát -í ž (ȃ)
publ. stran1, del:
a) sprednja plat hiše / na naši plati je hrib strm
b) leva, desna plat dvorane; leva plat vrta je neobdelana
c) granato je razneslo na vse plati / kolo je zanašalo na levo plat na levo; napadli so jih z vseh plati
č) v njegovih delih prevladuje čustvena plat; oblikovna plat novele; pravna plat spora / oceniti roman z jezikovne plati jezikovno; s te plati ga še ne poznaš teh njegovih lastnosti, značilnosti; slika je po barvni plati zelo zanimiva barvno; po tehnični plati so dobro opremljeni tehnično / po eni plati sem s tem zadovoljen, po drugi plati pa ne deloma sem s tem zadovoljen, deloma pa ne; poskus je zelo nevaren, po drugi plati pa tudi zanimiv poskus je zelo nevaren, vendar tudi zanimiv
● biti plat zvona z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo; pog. to je druga plat medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika; knjiž. treba je slišati še drugo plat zvona drugo, nasprotno trditev, mnenje; star. biti na dve plati dvoličen; star. sodnik je razsodil tako, da je bilo prav za obe plati strani, stranki; star. po očetovi plati je Slovenec strani, liniji; pog., ekspr. dobiti jih po zadnji plati po zadnjici
♦ alp. gladka, navadno strma površina v skalovju
SSKJ²
platána -e ž (ȃ)
okrasno drevo z gladkim lubjem in listi, podobnimi javorovim: sedela sta v senci košate platane; drevored platan
SSKJ²
platánovec -vca m (ȃ)
knjiž. platana: ob poti je raslo nekaj platanovcev
SSKJ²
plátfórma -e ž (ȃ-ọ̑)
1. teh. večja plošča, ploščad, namenjena navadno za opravljanje kake dejavnosti: ladja ima platformo za pristajanje helikopterjev; ob tirih so naredili platformo za razlaganje tovora; betonska, jeklena platforma; pren., publ. stati na platformi boja za mir
2. publ. osnova, temelj: pripraviti platformo za konferenco; delo so zasnovali na skupni programski platformi; nova politična platforma / idejna platforma revije / družbena platforma razvoja
SSKJ²
pláti póljem nedov., pôlji poljíte; plál in plàl (á ọ́)
1. s sunkovitim zajemanjem spravljati vodo iz česa: plati vodo iz čolna, korita
// knjiž. s sunkovitimi gibi delati, da kaj prehaja na drugo mesto: plal je dim v luknjo, da bi izgnal lisico / srčna mišica polje kri v žile poganja, potiska
2. agr. odstranjevati pleve s sunkovitimi premiki posode: plati oves, pšenico
3. napenjati se in upadati: konjem so plale lakotnice; nosnice so mu nemirno plale / knjiž. prsi so ji hitro plale
// knjiž. gibati se, valoviti: klasje polje v vetru; morje je mirno plalo / v žilah polje kri teče, kroži; na trdnjavi so plale zastave plapolale, vihrale
4. knjiž., ekspr., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: skozi okno je plala svetloba; v sobo je plal vonj sveže trave / za njo je plal duh po kavi
// izraža navzočnost česa čutno zaznavnega v prostoru: glas zvonov je plal nad vasjo; v zraku je plal sladek vonj
5. knjiž., ekspr. biti, obstajati v veliki meri: po tej zmagi polje v njem nova moč; razburjenje je plalo po mestu; brezoseb. v njej je plalo od sreče / strah polje po moji duši strah me je; v srcu mi polje obup obupan sem
● knjiž. kri ji je začela plati hitreje vznemirila se je; knjiž., ekspr. srce mu je močno plalo, ko je čakal nanjo bílo; knjiž., ekspr. srce mu kipi in polje zelo vesel, srečen je; knjiž., ekspr. v mestu polje življenje v mestu je zelo živahno, razgibano; knjiž. z zajemalko je plala vzkipelo kavo zajemala in zlivala nazaj; zastar. plal mu je vodo na čelo zlival
    poljóč -a -e knjiž.:
    poljoče prsi; njive, poljoče v vetru
SSKJ²
platíca -e ž (í)
knjiž. tanka deska, plošča, zlasti za obijanje, oblaganje: napraviti opaž iz platic
♦ anat. tanka plast kostnega tkiva okrog kostnega kanalčka; lamela; navt. deska opločja
SSKJ²
plátina -e ž (ȃ)
1. dragocena težka žlahtna kovina sivkasto bele barve: prstan iz platine
♦ kem. črna platina
2. avt. žarg. kladivce in nakovalce pri motorju avtomobila; kontakt prekinjevalca: zamenjati platine
SSKJ²
plátinast -a -o prid.(ȃ)
ki je iz platine: platinast prstan; platinasta žica
// po barvi podoben platini: platinasta lunina svetloba / platinasta barva / imeti platinaste lase zelo svetle
    plátinasto prisl.:
    platinasto bel plamen
SSKJ²
platinírati -am nedov. in dov. (ȋ)
prekrivati kovino s tanko plastjo platine: platinirati kontaktne površine
SSKJ²
plátinski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na platino: platinska žica
♦ teh. platinski katalizator porozna ploščica, ki je prevlečena s platino za popolno oksidacijo ogljikovega monoksida; platinski termometer
SSKJ²
platírati -am nedov. in dov. (ȋ)
teh. oblagati kovino, snov s tanko plastjo druge kovine, snovi: platirati pločevino; platirati jeklo z aluminijem
SSKJ²
platíšče -a s (í)
1. zunanji del kolesa, v katerega so vpete špice, napere: izdelovati platišča; namestiti železni obroč na platišče; razsušeno platišče; lahka platišča dirkalnih koles / ukriviti les v platišče
♦ avt. del kolesa pri motornem vozilu, na katerega je nameščena pnevmatika
2. star. pobočje: široko platišče gore
SSKJ²
plátiti1 -im dov. (á ā)
zastar. plačati: tudi če mu platite, ne bo naredil / v medmetni rabi bog plati hvala
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
platíti2 -ím tudi plátiti -im nedov. (ī í; ā ȃ)
knjiž. razkosavati, razsekovati: platiti zaklanega vola / platiti les cepiti, klati
SSKJ²
plátnar -ja m (ȃ)
izdelovalec ali prodajalec platna: platnarji so prodajali svoje platno po hišah
SSKJ²
plátnarski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na platnarje ali platnarstvo: platnarska obrt / platnarske statve
SSKJ²
plátnarstvo -a s (ȃ)
platnarska obrt: v vasi so se ukvarjali s platnarstvom
SSKJ²
platnén -a -o prid. (ẹ̄)
ki je iz platna: platnena brisača, krpa, srajca; poleti nosi platnene hlače; rad poseda pod platneno streho pred kavarno; platneno perilo
● ekspr. počitnice so preživeli pod platneno streho ob počitnicah so stanovali, živeli v šotoru
♦ tekst. platnena vezava vezava, pri kateri se vežeta po ena podolžna in ena prečna nit
SSKJ²
platníca -e ž (í) nav. mn.
1. vsak od obeh zunanjih, trših listov knjige, revije, povezanih med seboj s hrbtom: izdelovati platnice; spodnja, zgornja platnica; naslov na platnici; knjiga s črnimi, okrašenimi platnicami
// tako med seboj povezana lista sploh: narediti platnice iz lepenke; povezati platnice s trakom
2. vsaka od obeh stranskih, odstranljivih ploščic na ročaju noža: nož ima kovinske, rožene platnice
● zastar. platnica vrat krilo
♦ tisk. knjiga z mehkimi iz tanjše, s trdimi platnicami iz debelejše lepenke; zool. platnica manjša modro zelena sladkovodna riba, Leuciscus virgo
SSKJ²
plátno -a s (á)
1. močna lanena tkanina: beliti, tkati platno; kupiti platno za srajce; bila je bleda kot platno / gumirano, povoščeno platno; knjigoveško, šotorsko platno / bombažno, konopljeno platno
2. navadno manjši kos take tkanine za umetniško slikanje: slikar je napel platno na okvir in začel nanašati barvo; na platno je skušal prenesti podobo kmečkega življenja / slikati na platno
// slika na takem kosu tkanine: rad bi kupil njegovo platno; dela, slika majhna in velika platna; platna impresionistov; pren. široka epska platna z opisi v tem romanu niso zaživela
3. velik kos napete bele tkanine, na katero se projicira film: strmela sta na platno in zbrano sledila filmu / filmsko, projekcijsko platno
// navadno v zvezi filmsko platno filmska umetnost, filmska proizvodnja: znal je umetniško prenesti dogajanje na filmsko platno; tudi na filmskem platnu ločiti laž od resnice; vse je potekalo tako hitro kot na platnu / novi val je kmalu obogatil italijanska platna
● ekspr. imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem; ekspr. zadnjič sem ga videl, ko je še platno prodajal ko je bil še majhen; ekspr. strgal si je hlače in je potem celo pot platno prodajal videlo se mu je spodnje perilo; publ. cirkuško platno cirkuški šotor, cirkus
♦ etn. domače platno ki je ročno tkano iz ročno predene preje; hodnično platno grobo, ročno tkano platno; film. široko platno katerega širina je precej večja kot višina; obrt. knjiga je vezana v platno hrbet in platnice so prevlečeni s platnom; tekst. četrtinsko, polovično, popolnoma beljeno platno; irsko platno tanka, gosta lanena tkanina; vezava platno; zal., kot označba načina vezave Prešeren, Poezije, platno [pl.]
SSKJ²
plató -ja m (ọ̑)
1. publ. planota: pred njim se je razprostiral travnat plato; z roba platoja se je spustil v dolino / velik plato leži pod morsko gladino
// raven prostor, ploščad: na platoju med hišami so se zbrali ljudje
2. trg. plitev zaboj, navadno za sadje ali zelenjavo: platoje z jagodami so naložili na tovorni avtomobil
♦ ped. (začasen) zastoj v napredovanju učenja
SSKJ²
platójček -čka m (ọ̑)
manjšalnica od plato 2: podarili so nam dva platojčka zrelih marelic; gojitveni, setveni platojček / ekspr. platojček piva določeno število pločevink piva v kartonastem platoju
SSKJ²
platóničen -čna -o prid.(ọ́)
1. tak kot pri Platonu; platonski1: platonična teorija
● platonična ljubezen ljubezen brez želje po čutnih, telesnih odnosih
2. ki zadošča predpisom ali zahtevam ne glede na resnično stanje; formalen: platonični protesti; to je samo platonična obljuba
    platónično prisl.:
    poslanci so le platonično zadovoljili svoje volivce; ljubil jo je samo platonično
SSKJ²
platónik -a m (ọ́)
filoz. pristaš platonizma: imeli so ga za platonika
● ekspr. kar se tiče ljubezni, je platonik ljubi platonično
SSKJ²
platonízem -zma m (ī)
filoz. filozofska smer, ki temelji na Platonovi filozofiji o idejah kot samostojnih bitnostih: platonizem in neoplatonizem
SSKJ²
plátonski1 -a -o prid. (ȃ)
tak kot pri Platonu: platonska filozofija / platonska država
SSKJ²
platónski2 -a -o prid.(ọ̑)
platoničen: platonska ljubezen / to je bil samo platonski poziv za prenehanje spora
    platónsko prisl.:
    platonsko ljubiti
SSKJ²
pláv1 -a m (ȃ)
zastar. splav1: les so naložili na dolg plav; čolni in plavi
SSKJ²
pláv2 -í ž (ȃ)
1. zastar. splav1: po reki se ziblje velika plav
2. knjiž., v zvezi divja plav, po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; divja jaga: divja plav hrumi; vojaki so privihrali kot divja plav
SSKJ²
plàv3 in pláv pláva -o prid. (ȁ á; ȃ á)
ki je svetle barve z rumenkastim odtenkom: ugajal ji je fant s plavimi lasmi / ekspr. bila je plavo dekle plavolaso / v čredi so imeli plavega bika
SSKJ²
plàv4 in pláv pláva -o prid. (ȁ á; ȃ á)
pog. moder1: plav avto, lonec; najraje ima svojo plavo obleko; plavo morje, nebo; ima plave oči / ekspr. vsa je plava od modric
● plavi ponedeljek ponedeljek, ko delavec neupravičeno izostane z dela; plava garda protirevolucionarna, z Mihajlovićevim gibanjem povezana organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji
♦ gastr. plava riba morska riba navadno slabše vrste
    plávo prisl.:
    plavo prebarvane stene; sam.: partizani so ujeli nekaj plavih plavogardistov; spet je naredil plavega neupravičeno je (za en dan) izostal z dela
SSKJ²
plávac -vca m (ȃ)
trta s srednje velikimi grozdi z okroglimi, temno modrimi jagodami, ki se goji v Dalmaciji: v novem vinogradu je nasadil plavac
// kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte: naročili so liter plavca
SSKJ²
plaváč -a m (á)
plavalec: bil je izvrsten plavač, pa slab plezalec
♦ teh. na tekočini plavajoča priprava, ki ureja njen dotok in odtok; pločevinasti plavač
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
plaváček -čka m (á)
teh. manjšalnica od plavač: pločevinasti, plutovinasti plavaček na vodi
SSKJ²
plaváčica -e ž (á)
plavalka: bila je dobra plavačica
SSKJ²
plaválec -lca [plavau̯ca in plavalca] m (ȃ)
1. kdor plava: bil je najboljši plavalec v razredu / je slab plavalec
// športnik, ki se ukvarja s plavanjem: nastop mladih plavalcev; bil je eden naših najboljših plavalcev
2. navadno s prilastkom žival, ki plava: sesalci so zelo dobri plavalci
SSKJ²
plaválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na plavanje: plavalni gibi; plavalne sposobnosti živali / plavalni bazen; učiti se plavati s plavalnim obročem / plavalni šport; plavalni tečaj
♦ šport. plavalni četveroboj; zool. plavalna kožica kožica med prsti živali, ki omogoča, pospešuje plavanje; plavalna noga noga s plavalno kožico med tremi sprednjimi prsti
SSKJ²
plavalíšče -a s (í)
urejen prostor za plavanje: urediti plavališče ob reki
// publ. plavalni bazen: odriniti se od stene plavališča / pokrito plavališče; športno plavališče
SSKJ²
plaválka -e [plavau̯ka in plavalka] ž (ȃ)
1. ženska, ki plava: ni bila prav dobra plavalka, zato tudi ni marala jadranja
// športnica, ki se ukvarja s plavanjem: nastop najboljših plavalk
2. navadno s prilastkom žival ženskega spola, ki plava: podgana je dobra plavalka
SSKJ²
plaválnica -e ž (ȃ)
knjiž. plavalni bazen: pokrite in odprte plavalnice
SSKJ²
plávanje -a s (ȃ)
glagolnik od plavati: rešil se je s hitrim plavanjem; smučanje in plavanje / športno, tekmovalno plavanje / hrbtno, prsno plavanje / hoditi na plavanje plavat
SSKJ²
plávarica -e ž (ȃ)
rib. vlačilna mreža za lov rib na odprtem morju:
SSKJ²
plávati -am nedov. (ȃ)
1. premikati se po vodi z gibanjem, premikanjem nog, rok, telesa: labodi, ribe plavajo; kopalci so plavali čez preliv; učiti se plavati / plava samo s plavalnim obročem / podlasica tudi plava; te živali plavajo z repom / plavati pod vodo
// ukvarjati se s plavanjem: plavati je začela pred tremi leti; plavati in drsati
2. premikati se
a) po vodi sploh: po morju plavajo ladje; v daljavi plava jadrnica / ledene gore so plavale proti jugu
b) po zraku: po nebu plavajo beli oblaki; hodi, kakor bi plavala / ekspr. mesec je mirno plaval skozi oblake / ekspr. nad travnikom so plavali metulji; pren. pogled mu željno plava po vrhovih
// nav. ekspr. širiti se, razširjati se: vonj akacij plava v zraku; ubrano zvonjenje plava čez dolino / samo njuna glasova sta plavala v temi
3. z oslabljenim pomenom biti, nahajati se prosto
a) v vodi, na vodni površini: na gladini plavajo veliki oljni madeži / zavese morajo pri pranju v vodi plavati; prosto plavati / les na vodi plava ne potone
b) kje sploh: rumenjak plava na vrhu beljaka / nad travniki plava rahla megla / ekspr. na njenem obrazu plava smehljaj; pren. njena podoba mu vedno plava pred očmi
4. ekspr. biti deležen visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: plavati v blaženosti, veselju / plava samo v svojih spominih / plavati v denarju, izobilju / krompir kar plava v maščobi je zelo zabeljen / njene oči še vedno plavajo v solzah
5. ne biti trden, gotov v kakem delu, kaki dejavnosti: sredi dejanja se je igralec zmedel in začel plavati; vi ne boste plavali, saj imate besedilo napisano / v tej stroki že dolgo plavajo
● avtomobil plava ne vozi stabilno zaradi tanke plasti vode med kolesi in površino ceste; ekspr. dežela je plavala v krvi zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih; ekspr. plavati mrtvaka mirno ležati na hrbtu na vodni površini; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje; publ. stranka plava v desničarskih vodah je desničarsko usmerjena; ekspr. od sreče plavati v oblakih biti zelo srečen; ekspr. večkrat plava v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; plavati po pasje tako, da se z nogami in skrčenimi rokami udarja po vodi
♦ šport. plavati kravl, metuljčka; plavati 400 m mešano
    plaváje :
    plavaje vleči čoln k bregu; neutrudno plavaje ves dan, se je rešil
    plavajóč -a -e:
    plavajoči led; na vodi plavajoči odpadki
    ●     plavajoči hotel ladja, prirejena za hotel; plavajoči mlin mlin na čolnih, ki plavajo na vodi
    ♦     navt. plavajoči dok; rač. plavajoča vejica način shranjevanja realnih števil, od zelo velikih do zelo majhnih
SSKJ²
plávček -čka m (ȃ)
1. manjšalnica od plavec, žival: ob kobili je ležal plavček
2. zool. sinica z veliko modro liso na glavi, Parus caeruleus: plavčki in vrabčki
SSKJ²
plávec1 -vca m (ȃ)
1. žival svetlo rumene barve, navadno vol, konj: na sejmu je kupil močnega plavca za oranje; osedlati plavca
2. trta z dolgopecljatimi grozdi zlato rumenkaste barve, ki se goji zlasti na Bizeljskem in v Hrvaškem Zagorju: plavec je dobro obrodil
// manj kakovostno belo vino iz grozdja te trte: navadno je pil plavca
SSKJ²
plávec2 -vca m (ȃ)
etn. kdor plavi, spušča les: plavci so vlekli hlode iz reke / v vrtince mirno zroči savinjski plavec (O. Župančič) splavar
SSKJ²
pláven1 -vna -o prid. (ā)
1. ki ga nosi, naplavlja (tekoča) voda: pobiral je kose plavnega lesa po bregu / plavni led plavajoči
// ki se plavi, spušča: pripravljati plavni les
2. zastar. plavalen: plavni bazen
3. knjiž. lahkoten, mehek: občudoval je njeno plavno hojo
♦ meteor. plavni sneg plast snega, ki se v določenih razmerah spremeni in povzroča drsenje plasti nad seboj; zool. plavna kožica plavalna kožica
SSKJ²
pláven2 -vna -o prid. (ā)
star. taljen: plavno jeklo
SSKJ²
plavíca -e ž (í)
1. rastlina z modrimi cveti, ki raste zlasti med žitom: šopek iz maka in plavic; oči ima kot plavici
2. zool., v zvezi skuša plavica na odprtih morjih živeča večja riba z modro lisastim hrbtom in srebrnkastimi boki, Scomber japonicus:
SSKJ²
plavílo -a s (í)
nekdaj sredstvo, ki naredi bele tkanine bolj bele: beliti perilo s plavilom
SSKJ²
plavína -e ž (í)
pog. modrina2: plavina morja, neba / nebesna plavina
SSKJ²
pláviti1 -im tudi plavíti -ím nedov. (ā ȃ; ī í)
spravljati, spuščati po (tekoči) vodi: plavili so les po Savinji; čas je, da začnete plaviti
// prinašati, naplavljati: reka plavi zrnca zlata / tok je plavil s seboj trupla nosil
SSKJ²
plavíti2 -ím nedov. (ī í)
pog. modriti1: plaviti obleko
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
plavíti3 -ím nedov. (ī í)
star. taliti: plaviti rudo; plaviti in pudlati
    plavljèn -êna -o tudi plávljen -a -o:
    min. plavljeni kaolinit
SSKJ²
plávje -a s (ȃ)
kar nosi, naplavlja (tekoča) voda: poplava je pustila na njivah veliko plavja; tok ga je odnašal kakor plavje
SSKJ²
plávka -e ž (ȃ)
1. svetlo rumena krava: v hlevu so imeli plavko in lisko
2. knjiž. plavolaska: poleg nje je sedela plavka
SSKJ²
plávkast1 -a -o prid. (ȃ)
ki ni popolnoma plav, svetel: ima plavkaste lase
SSKJ²
plávkast2 -a -o prid. (ȃ)
pog. modrikast: plavkasti plameni; šoja ima lepa plavkasta peresa / od mraza plavkaste ustnice
SSKJ²
plávljenje tudi plavljênje -a s (ā; é)
glagolnik od plaviti, spuščati: drog za plavljenje lesa
SSKJ²
plávnica tudi plavníca -e ž (ȃ; í)
knjiž. plavalna kožica: ptiči s plavnicami med prsti
SSKJ²
plávnik -a m (ȃ)
nar. zahodno velika kad, v kateri se mečka grozdje: nositi grozdje v plavnik; brente, barigle in plavniki
SSKJ²
plávnost -i ž (ā)
knjiž. lahkotnost, mehkost: plavnost njenih gibov ga je očarala
SSKJ²
plavobrádec -dca m (ȃ)
ekspr. kdor ima svetlo brado: čeden plavobradec
● knjiž. pravljice o strašnem plavobradcu moškem, ki mori svoje žene
SSKJ²
plavogardíst -a m (ȋ)
med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik plave garde v Sloveniji: spadal je med plavogardiste
SSKJ²
plavogardístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na plavo gardo: plavogardistična postojanka / plavogardistično gibanje
SSKJ²
plavolás in plavolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima svetle lase: plavolasi otroci; bila je plavolasa, modrooka, zelo živahna deklica
SSKJ²
plavolásec -sca m (ȃ)
kdor ima svetle lase: ima štiri sinove in vsi so plavolasci
SSKJ²
plavoláska -e ž (ȃ)
ženska, ki ima svetle lase: on je črnolas, njegova sestra pa je plavolaska
SSKJ²
plavolášček -čka m (ȃ)
manjšalnica od plavolasec: na dvorišču se je igral rdečeličen plavolašček
SSKJ²
plavoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
pog. modrook: imela sta ljubko plavooko hčerko
SSKJ²
plávšati -am nedov. (ȃ)
nižje pog. dvoriti, osvajati, ljubimkati: spet plavša; plavša z njegovo prijateljico / kaj jo pa plavšaš
SSKJ²
plavút -i ž (ȗ)
1. nav. mn. organ za plavanje na trupu rib, nekaterih v vodi živečih živali: krmariti s plavutmi; velika kitova plavut
2. plavuti podoben predmet, ki se da na noge pri plavanju in potapljanju: natakniti si masko in plavuti
♦ navt. plavut ozka kovinska plošča ob bokih ladje, ki zmanjšuje njeno zibanje; zool. hrbtna plavut; prsna plavut parna plavut pri ribah, ležeča za škrgami; repna plavut; tolsta plavut neparna plavut pri lososih, postrvih, ležeča med hrbtno in repno plavutjo
SSKJ²
plavúta -e ž (ȗ)
star. plavut: ribe se premikajo s plavutami
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
plavútast -a -o prid. (ȗ)
podoben plavuti: plavutast rep; plavutaste noge
SSKJ²
plavúten -tna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na plavut: ošiljena plavutna oblika / plavutna noga
♦ nav. mn., zool. plavutni trak hrustančasti ali koščeni oporni del plavuti
SSKJ²
plavútka -e ž (ȗ)
manjšalnica od plavut: nekatere ribe imajo več plavutk / potapljati se s plavutkami in masko
SSKJ²
plavutonóžec -žca m (ọ̑)
nav. mn., zool. morskemu življenju prilagojeni sesalci z nogami, spremenjenimi v plavuti, Pinnipedia: glavonožci in plavutonožci
SSKJ²
plávž -a m (ȃ)
velika pokončna peč za taljenje rude: popravilo plavža; delavec pri plavžu; žrelo pri plavžu / plavž na oglje
♦ metal. plavž z dvema kavperjema
SSKJ²
plávžar -ja m (ȃ)
delavec pri plavžu: javorniški in jeseniški plavžarji
SSKJ²
plávžarski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na plavžarje ali plavžarstvo: plavžarska obleka / plavžarska industrija
SSKJ²
plávžarstvo -a s (ȃ)
predelovanje železove rude v plavžu: kovaštvo in plavžarstvo / razvoj plavžarstva
SSKJ²
plávžen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na plavž: plavžno gorivo
♦ metal. plavžni koks metalurški koks, ki se uporablja v plavžu; plavžni plin plin, ki izhaja iz plavža; plavžna žlindra žlindra, ki nastaja pri taljenju rude v plavžu
SSKJ²
playback -a [plêjbek] m (ȇ)
film., rad. zvočni posnetek, predvajan pozneje skupaj z neposrednim petjem, igranjem ali s slikovnimi posnetki:
SSKJ²
playboy gl. plejboj
SSKJ²
player in plêjer -ja [plêjer] m (é)
1. predvajalnik: vstaviti cede v player
2. igralec: nepredvideni player; z mrežo trgovin so postali pomemben player na globalnem trgu
SSKJ²
pláz1 -a m (ȃ)
agr. del pluga v obliki široke železne palice, ki drži plug v ravnotežju: lemež, deska in plaz
SSKJ²
pláz2 -ú stil. -a m (ȃ)
1. gmota snovi, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol: plaz drsi, se sproži, utrga; plaz je zasul del ceste; prožiti, razstreljevati plazove; reševati izpod plazu; plaz debel, kamenja; zbudilo jih je bobnenje, grmenje plazu; nevarnost plazov; drli so v dolino kakor plaz / kamniti, snežni, zemeljski plaz / podmorski plaz; pren. gibanje je naraslo v mogočen plaz
♦ alp. mokri plaz plaz mokrega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino; pršni plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; talni plaz pri katerem zdrsnejo vse plasti snega
// taka gmota na mestu, kjer se ustavi: plezati čez plazove in skale; hiša stoji na velikem plazu / plaz je že skopnel
2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa premikajočega se: plaz tankov se vali po pobočju / govornik je zasul poslušalce s plazom besed, informacij; pesem je sprožila plaz polemik
SSKJ²
plázemski -a -o [plazəmski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na plazmo: plazemska mrena / plazemski gorilnik / plazemski televizor, zaslon; zasloni s plazemsko tehnologijo
SSKJ²
plázen -zna -o (ȃ)
pridevnik od plaz, gmota: izpod plazne gmote so potegnili več trupel
SSKJ²
plázenje -a s (á)
glagolnik od plaziti se: plazenje po blatu, skalah; plazenje, skakanje in plezanje / sit sem že tega plazenja po gošči
SSKJ²
plazìč -íča m (ȉ í)
manjšalnica od plaz: kamenje se v plazičih usipa na stezo; kamnit, snežen plazič
SSKJ²
plazílec -lca [plaziu̯ca in plazilca] m (ȋ)
žival, ki se plazi po trebuhu: kače in drugi plazilci; pren., slabš. nekateri so še zdaj plazilci in petolizci pred gospodarji
♦ zool. plazilci živali s suho, zelo poroženelo povrhnjico, Reptilia
SSKJ²
plazílka -e [plaziu̯ka in plazilka] ž (ȋ)
1. rastlina, ki se pri rasti širi s poleglimi, plazečimi se poganjki: od teh rastlin so nekatere velika drevesa, druge pa plazilke
2. žival ženskega spola, ki se plazi po trebuhu: kača je plazilka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
plazílski -a -o [plazilski in plaziu̯ski] prid. (ȋ)
nanašajoč se na plazilce: plazilski rep; to okostje je podobno plazilskemu / ostanki bogate plazilske favne
SSKJ²
plazína -e ž (í)
1. alp. svet, na katerem so pogosto plazovi; plazišče: prečkati plazino; strme plazine
2. agr. trda, zbita plast zemlje, ki nastane pod brazdo pri oranju: peta pluga je delala plazino / pod plitvo plastjo zemlje se je naredila neprepustna plazina
SSKJ²
plazíšče -a s (í)
svet, na katerem so pogosto plazovi: izogibati se nevarnih plazišč; snežišča in plazišča
SSKJ²
plazíti se in pláziti se -im se, in pláziti se -im se nedov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. premikati se tako, da je telo blizu podlage: močerad se plazi / tiger se plazi proti svoji žrtvi; maček se je prihuljeno plazil v shrambo
// navadno s prislovnim določilom premikati se (sem in tja), pomagajoč si z nogami in rokami: otrok še ne hodi, ampak se plazi / plaziti se po kolenih, trebuhu; po vseh štirih se plaziti
2. počasi, navadno tudi s težavo premikati se v čem ovirajočem: plaziti se skozi goščo, robidovje / plazil se je med starinskim pohištvom
// ekspr. počasi, navadno tudi s težavo premikati se: nič več ni pokončen, sključen se plazi okoli; plazi se okrog kakor senca
// ekspr. počasi premikati se sploh: po steni se plazi sončna lisa; sence se plazijo vedno bližje; iz vode se plazi megla
3. ekspr. pritajeno, skrivaj hoditi: po lovišču se plazijo divji lovci; plaziti se kakor tat / samo okrog se plazi in vohuni / v temi so se plazili tihi koraki
4. ekspr., s prislovnim določilom počasi v majhni stopnji prihajati: v sobo se plazi mraz / v srce se ji je začel plaziti dvom
// biti, nahajati se: med krošnjami se plazi mrak; noč se tiho plazi čez ravan / po barakah se plazi lakota
5. rastoč se širiti po tleh: steblo te rastline se plazi / bršljan se lahko vzpenja po skalah in zidovih ali pa se plazi po tleh
● ekspr. po kolenih se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubja
    plazèč se -éča -e:
    pokončni in plazeči se grmi; domov je prišel s prihuljenimi, plazečimi se koraki
    ♦     bot. plazeča pirnica pšenici podoben njivski plevel z zdravilnimi koreninami, Agropyrum repens; plazeče se steblo
SSKJ²
plázma -e ž (ȃ)
1. med. tekoči del krvi: predelati kri v plazmo / pošiljka (krvne) plazme
2. fiz. plin, v katerem so molekule razdeljene na elektrone in ione: segrevanje plazme z električnim tokom
3. tanek, ploščat zaslon, ki prikazuje sliko s pomočjo pretoka električnih impulzov skozi mnogo z žlahtnim plinom napolnjenih celic: televizor s plazmo
// elektronska naprava, zlasti televizor, s takšnim zaslonom: gledati film na plazmi; nakup plazme; upravljalnik za plazmo
♦ biol. živa vsebina celice; protoplazma; v prid. rabi: plazma televizor plazemski televizor; plazma zaslon plazemski zaslon
SSKJ²
plazmódij -a m (ọ́)
zool. enocelični organizem, ki povzroča malarijo, Plasmodium: razmnoževanje plazmodija
SSKJ²
plázna -e ž (ȃ)
obrt. priprava za nanašanje in glajenje malte: pri svojem delu je uporabljal tudi plazno
SSKJ²
plazníca -e ž (í)
alp. sled, ki jo naredi plaz na snežni površini: poledenela in strma plaznica
SSKJ²
plazôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na plaz: plazovno grmenje / plazovna groblja
SSKJ²
plazovína -e ž (í)
alp. plaz kot gmota: ob vznožju gore se kopiči plazovina / previdno hoditi po plazovini
SSKJ²
plazovít -a -o prid. (ȋ)
na katerem so pogosto plazovi: plazovit svet
● plazovit sneg ki se (rad) loči, odtrga od celote
SSKJ²
plazôvje -a s (ȏ)
zastar. plazišče: nesreča se je zgodila na plazovju
SSKJ²
pláža1 -e ž (á)
kraj, prostor ob vodi, prirejen za kopanje, sončenje: urediti plažo; oditi na plažo; peščena, skalnata, urejena plaža / plaža je bila na sončnem delu obale / divja plaža / oblekla je jopo za na plažo
SSKJ²
pláža2 -e ž (á)
1. nav. ekspr. delo brez umetniške vrednosti: pritoževati se nad plažo v knjigarnah; filmska, literarna plaža / to je navadna propagandna plaža
// kar je slabo, brez vrednosti: na prodajnih pultih je bilo razstavljeno veliko plaže; iz hiše je počistil vso plažo / v menzi so jedli samo plažo slabo, neizdatno hrano
● ekspr. to vino je čisto navadna plaža je slabo, nekvalitetno
2. star. drhal, sodrga: v tisti gostilni se je zbirala le plaža / tatinska plaža
SSKJ²
plážast -a -o prid. (á)
nav. ekspr. ki je brez umetniške vrednosti: plažasti filmi; napisal je plažasto zgodbo
SSKJ²
plážen -žna -o prid. (á)
nanašajoč se na plažo1: plažni bar, lokal, objekt; plažna brisača / plažno čtivo čtivo brez umetniške vrednosti
SSKJ²
plebàn in plebán -ána m (ȁ á; ȃ)
knjiž. župnik1: pleban blagoslavlja
SSKJ²
plebánuš -a m (ȃ)
nar. prekmursko župnik1: v vas je prišel nov plebanuš
SSKJ²
plebêjec -jca m (ȇ)
1. pri starih Rimljanih pripadnik preprostega, brezpravnega, vendar svobodnega družbenega sloja: upor plebejcev; plebejci in patriciji
2. nav. ekspr. pripadnik enega od socialno nižjih družbenih slojev: bil je plebejec, ki se je dokopal do premoženja
SSKJ²
plebêjka -e ž (ȇ)
1. pri starih Rimljanih pripadnica preprostega, brezpravnega, vendar svobodnega družbenega sloja: patricijke in plebejke
2. nav. ekspr. pripadnica enega od socialno nižjih družbenih slojev: ljubezen med plebejko in baronom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
plebêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na plebejce: patricijsko in plebejsko prebivalstvo Rima / težnje plebejskih množic
● knjiž. demokratična in plebejska stran pesnikovega pogleda na svet ljudska; slabš. njegovo plebejsko vedenje nekulturno
SSKJ²
plebêjstvo -a s (ȇ)
nav. ekspr. lastnosti, značilnosti plebejcev: očitati komu plebejstvo / ni se sramoval svojega plebejstva plebejskega rodu, položaja
SSKJ²
plebiscít -a m (ȋ)
ljudsko glasovanje na kakem ozemlju o priključitvi tega določeni državi: udeležiti se plebiscita / koroški plebiscit plebiscit leta 1920, po katerem je Koroška pripadla Avstriji
SSKJ²
plebiscitáren -rna -o prid.(ȃ)
dosežen s plebiscitom: plebiscitarna odločitev
    plebiscitárno prisl.:
    plebiscitarno se odločiti za priključitev
    ●     publ. ljudje so prav plebiscitarno izrazili svoje ogorčenje množično
SSKJ²
plebiscíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na plebiscit: plebiscitna komisija / plebiscitno ozemlje
SSKJ²
plébs -a m (ẹ̑)
1. pri starih Rimljanih pripadniki preprostega, brezpravnega, vendar svobodnega družbenega sloja: plebs se je ukvarjal z obrtjo in trgovino; zahteve rimskega plebsa
2. nav. ekspr. pripadniki socialno nižjih družbenih slojev: prebujena zavest vaškega plebsa / prostaški plebs
● knjiž. uživati zaupanje plebsa ljudstva
SSKJ²
pleckáti -ám in pléckati -am nedov. (á ȃ; ẹ̑)
ekspr. streljati: sovražnik je ves dan pleckal na partizane / svinčenke so pleckale ob tlak tleskale
SSKJ²
pléča pléč tudi plêča plêč s mn. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
1. nav. mn. zgornji del človeškega ali živalskega trupa med lopaticama: sneti breme s pleč; zadeti koš na pleča; krava se je znojila po vratu in po plečih / ruta ji je zdrknila s pleč; torbo je obesil čez leva pleča levo ramo
2. ekspr. podolgovato, zaobljeno pobočje: široka pleča gore
● ekspr. prevzeti odgovornost na svoja pleča nase; ekspr. že devetdeset jih ima na plečih že devetdeset let je star; ekspr. otrok je ostal nama na plečih skrbeti morava zanj; prim. pleče
SSKJ²
plečàt -áta -o prid. (ȁ ā)
1. ki ima (razmeroma) močno razvita pleča: plečat moški; plečata žival / plečato telo
2. ekspr. podolgovat, zaobljen: plečat hrbet gore; plečato pobočje
SSKJ²
plêče -éta s (é ẹ́)
meso iz zgornjega dela prednje noge goveda, prašiča, navadno s kostjo: razsekati plečeta in gnjati; skuhati pleče; prekajeno pleče / odrezati kos mesa od plečeta; prim. pleča
SSKJ²
pléčen tudi plêčen -čna -o prid. (ẹ̑; ȇ)
nanašajoč se na pleče: plečna mišica
♦ vet. plečna kost plečnica; plečna višina psa višina, merjena od tal do vrha plečnice
SSKJ²
pléčnica tudi plêčnica -e ž (ẹ̑; ȇ)
vet. parna ploščata kost na spodnjem stranskem delu prsi: viher in vrh plečnice
SSKJ²
pléčnikovski -a -o prid. (ẹ̑)
tak kot pri Plečniku: plečnikovski stil
SSKJ²
pled gl. plet
SSKJ²
pledírati -am nedov. (ȋ)
knjiž., v zvezi z za prizadevati si, zavzemati se: v diskusiji je plediral za pravično oceno dela / pledirati za mir; pisatelj je plediral za realizem
● knjiž. pledirati novo uredbo zagovarjati, braniti
♦ pravn. imeti končni govor na glavni obravnavi
SSKJ²
pledoajé -êja m (ẹ̑ ȇ)
knjiž. zagovor, obramba: v romanu je izoblikoval umetniški pledoaje obtožencu
♦ pravn. končni govor na glavni obravnavi
SSKJ²
plèh plêha m (ȅ é)
nižje pog. pločevina: na dvorišču je bil velik kup pleha / avtomobilski pleh
● nižje pog. koliko je povsod tega pleha avtomobilov; v prid. rabi: pleh muzika godba na pihala
SSKJ²
pléha -e ž (ẹ́)
nar. gola površina v gozdu, na njivi, travniku: listje in dračje so nosili na plehe
SSKJ²
plehánovec -vca m (ȃ)
privrženec ruskega filozofa Plehanova:
SSKJ²
plêhek stil. plehák -hka -o stil. -ó prid. (é ȃ é)
1. brezokusen, neokusen: plehka kava; piti plehko vino / nar. juha je spet plehka premalo slana
2. vsebinsko prazen: ogledali so si plehek film; plehke besede; plehka literatura; plehko govorjenje
// ki je brez izrazitih potez, značilnosti: peti s plehkim glasom; plehek nasmeh
3. ki ni sposoben močno občutiti, doživeti: plehek človek
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
plehkôba -e ž (ó)
knjiž. plehkost: plehkoba takih doživetij / plehkoba dolgočasne družbe
SSKJ²
plêhkost -i ž (é)
lastnost, značilnost plehkega: plehkost juhe / čutil je plehkost njenih besed / motila jo je njegova plehkost; moralna plehkost ljudi
SSKJ²
plehkôta -e ž (ó)
knjiž. plehkost: plehkota lahkomiselnih ljudi
SSKJ²
plehnàt -áta -o prid. (ȁ ā)
nižje pog. pločevinast: plehnata škatla
SSKJ²
pleistocén -a m (ẹ̑)
geol. starejša doba kvartarja, ledena doba: pojav ledu v pleistocenu
SSKJ²
pleistocénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na pleistocen, ledenodoben: pleistocenski prod; pleistocenska poledenitev
♦ antr. pleistocenski človek človek iz pleistocena, ki je živel v votlinah, jamah
SSKJ²
plejáda -e ž (ȃ)
knjiž., z rodilnikom skupina pomembnejših ljudi v določenem času, ki jih druži enaka dejavnost, interesi: stališče je zagovarjala tudi plejada francoskih ekonomistov; plejada impresionistov; plejada slovenskih pesnikov
// skupina, vrsta navadno pomembnejših, vidnejših rezultatov kake dejavnosti: plejada knjig / plejada uspelih poskusov
SSKJ²
plêjbój in plêjbôj in playboy -a [tretja oblika plêjbój in plêjbôj] m (ȇ-ọ̑; ȇ-ȏ)
bogat, navadno mlajši moški, ki uživaško živi: eleganten plejboj; živel je kot plejboj
SSKJ²
plejer gl. player
SSKJ²
pléksi -- v prid. rabi (ẹ̑)
kem., v zvezi pleksi steklo trda, lahka, prozorna umetna snov, ki se pri višji temperaturi zmehča in se da oblikovati: luči iz pleksi stekla
SSKJ²
pléksiglas -a m (ẹ̑)
pog. pleksi steklo: akvarij iz pleksiglasa
SSKJ²
pléksus -a m (ẹ̑)
anat. skupek prepletajočih se žil, živcev, pletež: žilni, živčni pleksus
♦ šport. udarec v pleksus pri boksu udarec v želodec
SSKJ²
plektrón -a m (ọ̑)
glasb., pri starih Grkih kovinska ali slonokoščena paličica za potegovanje po strunah:
SSKJ²
plême -éna s (é ẹ́)
1. skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki jih druži skupen izvor, skupna preteklost, podoben jezik, običaji: črnska, indijanska plemena
2. vet. živali iste pasme, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih živali iste pasme: vzgoja novih plemen
3. navadno v zvezi z biti za, določiti za, pustiti za razmnoževanje, razplojevanje: ta telica bo za pleme; pustiti bikca za pleme / žival za pleme plemenska žival
● nar. krava ni vzela plemena se ni obrejila; star. iti po plemenu goniti se; pariti se; zastar. črno pleme črna rasa; zastar. slovstvo slovanskih plemen narodov
♦ agr. sadno pleme sadna drevesa, ki so nastala s križanjem različnih vrst istega rodu; zgod. pleme skupnost krvno sorodnih bratstev v rodovno-plemenski družbi
SSKJ²
plemén -a -o prid. (ẹ̑)
star. plemenski: kupovali so plemeno živino
SSKJ²
plemeníca -e ž (í)
vet. plemenska žival ženskega spola: plemenica se je obrejila; krmiti plemenice; osemenjevanje govejih plemenic
SSKJ²
plemenílen -lna -o prid. (ȋ)
vet., navadno v zvezi plemenilna postaja kraj, prostor, urejen za oplojevanje:
SSKJ²
plemenílnik -a m (ȋ)
čeb. manjši panj ali ograjen del večjega panja za vzrejo matice: izdelovati plemenilnike
SSKJ²
plemenít -a -o prid., plemenítejši (ȋ)
1. ki ima pozitivne lastnosti v moralnem, duhovnem pogledu: plemenit človek, značaj; biti plemenit / plemenit cilj; plemenita misel; plemenito dejanje; biti plemenitega srca / plemenit poklic ki se opravlja z veliko človekoljubja, požrtvovalnosti; ekspr. bil je ljudski pisatelj v najplemenitejšem pomenu te besede v najbolj pozitivnem
2. s širokim pomenskim obsegom ki po kakovosti, obliki zelo presega stvari svoje vrste: preja s plemenitim leskom; kazati plemenit okus; plemenita preprostost v oblačenju / plemenito vino / plemenit ton violine zelo lep, ki vzbuja ugodje
// lepo, skladno oblikovan: plemenita arhitektura; plemenita glava konja / plemenite kretnje; plemenite poteze njegovega obraza
3. plemiški, plemenitaški: plemenit rod; plemenita družina / biti plemenite krvi plemenitega rodu / kot pristavek k imenu plemiča, nekdaj Julij plemeniti [pl.] Kleinmayr
♦ agr. plemenita rastlina rastlina, ki ima s križanjem, namernim izborom izboljšane lastnosti; žlahtna rastlina; les. plemeniti furnir furnir za oblaganje zunanje strani izdelkov; plemeniti les kakovosten les z lepo strukturo in barvo; metal. plemenite kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance; obrt. plemenito krzno tanko in odporno krzno z lesketajočo se dlako; teh. plemenito jeklo jeklo z izboljšanimi lastnostmi; vet. plemenita pasma konja pasma, ki ima s križanjem, namernim izborom izboljšane lastnosti
    plemeníto prisl.:
    plemenito ravnati
SSKJ²
plemenitáš -a m (á)
plemič: njegovi predniki so bili plemenitaši; obubožani plemenitaši
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
plemenitášinja -e ž (ā)
plemkinja: podeželska plemenitašinja
SSKJ²
plemenitáški -a -o prid. (á)
plemiški: bogati plemenitaški sinovi / plemenitaški naslov; plemenitaška družina / plemenitaški stan
SSKJ²
plemenitáštvo -a s (ȃ)
knjiž. plemstvo: privilegiji plemenitaštva
● knjiž. postavlja se s svojim plemenitaštvom plemiškim rodom, položajem
SSKJ²
plemenítenje -a s (ī)
glagolnik od plemenititi: plemenitenje človekovih čustev / plemenitenje jekla; plemenitenje tkanin
SSKJ²
plemenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od plemeniti: plemenitev mladih telic
SSKJ²
plemeníti -ím nedov. (ī í)
vet. oplojevati: bik bo spet plemenil
    plemeníti se 
    pariti se: živali se morajo plemeniti v pravi starosti
SSKJ²
plemenítiti -im nedov. (í ȋ)
1. delati kaj plemenito, dobro: plemenititi duha z branjem dobrih knjig; delo nas plemeniti
// izboljševati, bogatiti: plemenititi jezik / plemenititi pri otroku čustvo tovarištva
2. teh. opravljati dokončna dela na materialu za lepši videz, boljšo kakovost: plemenititi tkanine
♦ agr. izboljševati lastnosti rastline s križanjem, namernim izborom; žlahtniti
SSKJ²
plemenítnik -a m (ȋ)
knjiž. plemič: star rod kranjskih plemenitnikov; podeželski plemenitniki
SSKJ²
plemenítost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost plemenitega: deluje iz idealizma in plemenitosti; plemenitost in poštenost / sivi lasje so dajali njegovemu obrazu nekako plemenitost
SSKJ²
plemenjáča -e ž (á)
nar. plemenica, plemenka: v čredi je bilo dvajset plemenjač
SSKJ²
plemenják -a m (á)
vet. plemenska žival moškega spola: izbrati plemenjake; voditi psico k plemenjaku; vzrediti žrebca za plemenjaka; bik plemenjak
♦ čeb. izbrana čebelja družina, določena za razmnoževanje
SSKJ²
plemenjênje -a s (é)
glagolnik od plemeniti: plemenjenje svinj
SSKJ²
pleménka -e ž (ẹ̄)
vet. plemenica: krmiti plemenke; krava je bila dobra plemenka
♦ rib. (ribe) plemenke ribe, določene za pleme
SSKJ²
pleménski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na pleme: plemenski poglavar / rodovno-plemenska družba; plemenska skupnost / plemenski bik, žrebec; plemenska krava, svinja; rodovnik plemenske živine
SSKJ²
plémič -a m (ẹ̑)
pripadnik plemstva: propadanje nižjih plemičev; plemiči in meščani
SSKJ²
plémiški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na plemiče ali plemstvo: plemiški grb; plemiška noša / podedovati plemiški naslov; biti plemiškega rodu; plemiška družina / plemiški pravni sistem; plemiški stan; plemiško sodišče
SSKJ²
plémkinja -e ž (ẹ̑)
pripadnica plemstva: oženiti se s plemkinjo
SSKJ²
plémski -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. plemiški: konjenica plemskih oklepnikov / ženska iz plemskih krogov
SSKJ²
plémstvo -a s (ẹ̑)
1. družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice, privilegije: plemstvo in meščanstvo / nižje, višje plemstvo; posvetno plemstvo / fevdalno plemstvo
♦ zgod. kupiti, podeliti plemstvo pravico do plemiškega naslova, položaja
// knjiž. skupina ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja; aristokracija: denarno, finančno plemstvo; pren. plemstvo duha
2. plemiči: plemstvo je zasedlo boljše prostore v gledališču
SSKJ²
plén -a m (ẹ̑)
1. kar se pridobi s plenjenjem: razdeliti plen; vojaki so se vračali s pohodov z velikim plenom
♦ pravn. vojni plen
2. kar se ulovi, nalovi: proti večeru sta nastavila pasti, zjutraj sta šla pobirat plen; lovci so ostali brez plena; lovski plen / žival preži na plen; pes se je pognal za plenom / ekspr. plen carinskih organov je bil dober so veliko zaplenili
● postati plen knjiž., ekspr. postala je lahek plen spretnega goljufa brez težav, hitro jo je ogoljufal; knjiž., ekspr. dežela je postala plen okupatorja zasedel jo je okupator; knjiž., ekspr. hiša je, postaja plen razpadanja razpada
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pléna -e ž (ẹ́)
1. teh. oksidna plast na kovini, ki nastane ob žarjenju pri visoki temperaturi: kovina je prekrita s pleno
2. star. luska, ploščica: odlomiti od kamna pleno
SSKJ²
plenáren -rna -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na plenum: plenarni govori; plenarna odločba / plenarna seja centralnega komiteja
    plenárno prisl.:
    kongres je delal plenarno in v treh komisijah
SSKJ²
plénast -a -o prid. (ẹ́)
teh. pokrit s pleno: plenasto železo
SSKJ²
plenêr -ja tudi -a m (ȇ)
um. slikanje, pri katerem se upošteva ozračje in svetloba na prostem: mojster plenerja / slikati v plenerju na prostem
SSKJ²
plenerístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na plener ali plenerizem: pleneristični slikarji / pleneristična krajina
SSKJ²
plenerízem -zma m (ī)
um. umetnostna smer v slikarstvu v drugi polovici 19. stoletja, ki upošteva ozračje in svetlobo na prostem: predstavnik plenerizma
SSKJ²
pleníca -e ž (í)
tkanina, navadno pravokotna, za zavijanje dojenčka: oprati plenice; poviti otroka v bele, mehke plenice
● ekspr. ni še dolgo tega, kar je močil plenice je bil otrok; ekspr. zdaj je tudi on zlezel iz plenic postal odrasel, samostojen; ekspr. ta znanost je še v plenicah na začetni razvojni stopnji
SSKJ²
pleníčka -e ž (í)
ekspr. manjšalnica od plenica: povijati dojenčka v pleničke; oprane pleničke
SSKJ²
plenílec -lca [pleniu̯ca in plenilca] m (ȋ)
1. kdor pleni: plenilci so vdrli v skladišče; rešiti dragocenosti pred plenilci / plenilci gradu / popotnike so napadli plenilci roparji
2. žival, ki za hrano lovi in ubija druge živali: kopenski, morski plenilci; napad plenilca; obramba, zaščita pred plenilci; velike mačke, morski psi in drugi plenilci / krvoločni, nevarni, požrešni plenilci; uspešni, vrhunski plenilci / nekatere živalske vrste nimajo naravnih plenilcev so na vrhu prehranjevalne verige in jih druge živalske vrste ne lovijo
SSKJ²
plenílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na plenjenje: plenilna strast / plenilni pohodi nasprotnikove vojske so opustošili deželo / plenilni nagon
SSKJ²
plenílka -e [pleniu̯ka in plenilka] ž (ȋ)
1. ženska, ki pleni: plenilka grobnic / pren., ekspr. plenilka moških src
2. žival ali samica živali, ki za hrano lovi in ubija druge živali: sova je nočna plenilka; kopenske plenilke; siva vrana velja za veliko plenilko sračjih gnezd sračjih mladičev in jajc v gnezdih / napadalna, požrešna, zloglasna plenilka; spretna, uspešna, vrhunska plenilka / ptice, ribe, žuželke plenilke
SSKJ²
plenílski -a -o [plenilski in pleniu̯ski] prid. (ȋ)
nanašajoč se na plenilce ali plenjenje: plenilski pohod; plenilske čete, horde, tolpe / zasebni plenilski interesi; plenilska logika, mentaliteta; plenilske sposobnosti; plenilska strast plenilna / slabš. plenilski kapitalizem / plenilski dinozavri; plenilske ptice, ribe, žuželke; plenilske vrste, živali
SSKJ²
plenír -ja m (ī)
nar. primorsko jerbas: ženske so nosile plenirje na glavi; plenir zelenjave
SSKJ²
plenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pleniti: po večdnevni plenitvi se je turška vojska umaknila / preprečiti plenitev rudnika / plenitev divjadi
SSKJ²
pleníti in pléniti -im nedov. (ī ẹ́)
1. nasilno množično jemati materialne dobrine: vojaki so plenili in požigali po deželi
// ropati: pleniti denar / pleniti popotnike
// ekspr. večkrat zapleniti: cariniki plenijo vedno več mamil; revijo so plenili toliko časa, da je nehala izhajati
● ekspr. borci so skoraj golih rok plenili sovražniku orožje jemali
2. ekspr. negospodarno izkoriščati: tujci plenijo naravna bogastva dežele; pleniti gozdove
// izrabljati, izkoriščati: ni hotel pleniti ljudi
3. loviti in ubijati druge živali za hrano: aljaški grizliji plenijo losose; ježi plenijo žuželke; pleniti ribe, sesalce / medvedi in volkovi včasih plenijo drobnico
// lov. z orožjem, pastjo prihajati do divjadi: lovske družine na nekaterih območjih občasno plenijo jelenjad in srnjad / divjadi ne plenijo le lovci, temveč tudi potepuški psi
SSKJ²
plenív -a -o prid. (ī í)
teh. ki se rad pokriva s pleno: plenivo železo
♦ min. pleniva rudnina luskasta rudnina
SSKJ²
plénjati -am nedov. (ẹ̄)
1. star. dobro roditi, uspevati: letos sadno drevje plenja / rože bujno plenjajo / njegovi načrti plenjajo
2. agr. količinsko pridobivati pri razmerju med semenom in pridelkom ali med zrnjem in plevami: žito dobro, slabo plenja
SSKJ²
plénjav -a -o in plenjàv -áva -o prid. (ẹ́; ȁ á)
1. star. ki dobro rodi, uspeva: plenjavo drevo
♦ agr. plenjavo žito žito, pri katerem je razmerje med semenom in pridelkom ali med zrnjem in plevami ugodno
2. alp. drobljiv, krušljiv: plenjava skala / plenjav sneg
SSKJ²
plénjenje -a s (ẹ́)
glagolnik od pleniti: plenjenje po gradovih; plenjenje in požiganje / plenjenje premagane dežele / plenjenje naravnih bogastev / plenjenje gnezd, jajc; plenjenje kormoranov, rib / nezakonito plenjenje plavuti morskih psov
SSKJ²
plènk1 plénka in plênka m (ȅ ẹ́, é)
1. nav. ed., ekspr. denar: imaš kaj plenka
● ekspr. živeti brez cvenka in plenka brez denarja
2. kratek, zveneč kovinski glas: plenk sekire
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
plènk2 medm. (ȅ)
posnema glas pri udarcu, trku ob trdo snov: plenk, je zažvenketala šipa in se sesula; kladivo udarja po nakovalu plenk, plenk / voda kaplja plenk, plenk
● pog., ekspr. on je (malo) plenk plenk čudaški, neumen
SSKJ²
plenkáča -e ž (á)
gozd. dvoročna tesarska sekira s tankim in dolgim rezilom; plankača: udarci plenkače
SSKJ²
plénkati -am nedov. (ẹ̑)
ekspr. dajati kratke, zveneče glasove: metal je železne palice na kup, da so plenkale / med kamenjem je plenkala voda
// kratko, zveneče udarjati: krogle plenkajo ob pločevino
● ekspr. plenkati na klavir igrati
SSKJ²
plènt plénta m (ȅ ẹ́)
star., navadno kot vzklik hudič, vrag: plent naj ga pobere, vzame
SSKJ²
pléntati -am nedov. (ẹ̑) star.
1. izražati jezo, nejevoljo nad kom: plental je nad vsemi; plentati in bentiti / kot vzklik bes te plentaj
2. nespametno, nepremišljeno govoriti: o njem je plentala same neumnosti
SSKJ²
plénum -a m (ẹ̑)
pomembnejši sestanek vseh članov politične, strokovne organizacije: udeležiti se plenuma; na plenumu je sodelovalo veliko članov; razširjeni plenum odbora; udeleženec plenuma / plenum slavistov
// s prilastkom tak sestanek voljenih organov: plenum parlamenta, Ustavnega sodišča, centralnega komiteja partije
// udeleženci tega sestanka: plenum je sprejel pomembne sklepe / publ. kongres dela v plenumu ob udeležbi vseh udeležencev
SSKJ²
plenumáš -a m (á)
udeleženec plenuma: plenumaši se že zbirajo
SSKJ²
plénumski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na plenum: plenumski dokumenti / plenumska seja
SSKJ²
pleonástičen -čna -o (á)
pridevnik od pleonazem: pleonastični izrazi
SSKJ²
pleonázem -zma m (ā)
lit. pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi, (besedno) preobilje: v njegovem besedilu je mnogo pleonazmov
SSKJ²
plés -a m (ẹ̑)
1. glagolnik od plesati: godba je igrala za ples; pri plesu plesalec vodi plesalko; med plesom je z nogo udarjal ob tla; petje in ples / v plesu, s plesom izražati svoje razpoloženje / ples burje, oblakov, snežink; divji ples misli / ekspr. vrtoglavi ples cen dviganje
2. zaključeno zaporedje (predpisanih) gibov, premikov, navadno ob določeni glasbi: rad pleše hitre plese; lahek, počasen, živahen ples; ples v ritmu čačačaja; ples v tričetrtinskem taktu / latinskoameriški plesi nastali pod vplivom španske ter črnske glasbene in plesne folklore; ljudski plesi; črnski obredni plesi; orientalski, španski plesi; skupinski ples; plesalka trebušnih plesov / bojni ples
3. skladba, na katero se lahko pleše: zaigrati ples; odlomek plesa / Slovanski plesi A. Dvořaka
// (predpisano) ritmično gibanje, premikanje ob izvajanju take skladbe: odplesala je z njim dva plesa; prvi, zaključni ples / prositi koga za ples
4. družabna prireditev, na kateri se pleše: to je prvi ples, ki se ga bo udeležil v življenju; iti na ples / maturantski, medicinski ples; ples v maskah pri katerem nosijo plesalci maske
5. ritmično gibanje, premikanje, s katerim živali posredujejo sovrstnicam določeno sporočilo: čebelji ples; ruševčev ženitovanjski ples; ples kobre, kačjega pastirja
● ekspr. začel se je bojni, krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. leta 1945 se je končal mrtvaški ples vojna
♦ etn. ples z meči pri nekaterih prvotnih ljudstvih moški ples, pri katerem plesalci delajo figure z meči; kor. družabni ples namenjen predvsem zabavi; izrazni ples; karakterni ples; skupinski ples; med. svetega Vida ples živčna bolezen z nehotenimi sunkovitimi gibi, podobnimi gibom pri plesu; um. mrtvaški ples srednjeveški motiv z okostnjaki in predstavniki različnih stanov, ki ponazarja neizbežnost smrti
SSKJ²
plesálec -lca [plesau̯ca tudi plesalca] m (ȃ)
1. kdor pleše: plesalci so se nagnetli na plesišče; plesalca plešeta tango; plesalke in plesalci
// kdor zna plesati: nisem plesalec; dober plesalec
2. navadno s prilastkom kdor se (poklicno) ukvarja s plesanjem: v predstavi sodelujejo igralci, plesalci in pevci / baletni plesalec; folklorni plesalci
● knjiž. plesalec na vrvi vrvohodec
SSKJ²
plesálka -e [plesau̯ka tudi plesalka] ž (ȃ)
1. ženska, ki pleše: prve štiri korake pleše plesalka; izbrati si, zamenjati, zavrteti plesalko
// ženska, ki zna plesati: najboljša plesalka v vasi
2. navadno s prilastkom ženska, ki se (poklicno) ukvarja s plesanjem: poročil se bo s slavno plesalko; baletna plesalka; barska, cirkuška plesalka
SSKJ²
plesánje -a s (ȃ)
glagolnik od plesati: estetsko, sproščeno plesanje; ima svoj stil plesanja / plesanje isker nad ognjem
SSKJ²
plésati in plesáti pléšem nedov. (ẹ́ á ẹ́)
1. gibati se, premikati se v (predpisanem) ritmu, navadno ob glasbi: plesali so do jutra; rada pleše; naučiti se plesati; plesati na mestu, v krogu; plesal je z vsemi plesalkami; dobro, lahkotno plesati / plesati kolo, polko, moderne plese, valček; ta ples lahko plešemo tudi na glasbo polke
2. umetniško se izražati s plesom: na nocojšnji predstavi plešejo gostujoči baletniki; plesati po prstih / plesati balet / vlogo Trnuljčice pleše prvakinja našega baleta
// ukvarjati se, navadno poklicno, s plesom: pleše že od otroških let; zaradi bolezni ne bo več plesala / pleše v baru, operi
3. ekspr. lahkotno se gibati, premikati, navadno v določenem ritmu: konj je plesal pred zbrano četo / prsti lahkotno plešejo po tipkah
// lahkotno se gibati, premikati sploh: po mizi so plesale muhe; roji mušic plešejo nad močvirjem / snežinke veselo plešejo; v snopu svetlobe pleše prah / sence plešejo po steni
// s prislovnim določilom biti, nahajati se: okrog ust ji pleše vesel smehljaj
4. ekspr. neurejeno se premikati, navadno sem in tja: čoln je plesal po razpenjeni vodi; krožniki začnejo plesati po mizi / krmilo je plesalo sem in tja; avtomobil je začel plesati po cesti začelo ga je zanašati
// pojavljati se, nastopati v močni obliki: burja je tako plesala, da je prevračala vozove; po globeli plešejo peščeni vrtinci / vihar je plesal svoj divjaški ples
5. pog., ekspr., navadno s prislovnim določilom biti ohlapno nameščen: tečaj pleše v ležaju / noga v čevlju ne sme plesati; obleka kar pleše na njem, tako je shujšal
● črke mi plešejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. kladivo mu kar pleše v rokah z lahkoto, veseljem kuje, udarja; ekspr. on te čaka, ti pa plešeš tu okrog si, se mudiš, zadržuješ; moški plešejo okoli nje kot vešče okrog luči si vztrajno prizadevajo pridobiti si njeno ljubezensko naklonjenost; ekspr. spet bo palica plesala po tvojem hrbtu spet boš tepen s palico; boš tepen sploh; ekspr. tako boš plesala, kot bom jaz godel tako boš delala, ravnala, kot bom jaz hotel; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti
♦ lov. divji petelin pleše z ritmičnim gibanjem, skakanjem in pihanjem izraža svojo moč, borbenost v času parjenja; s kroženjem okrog samice in gruljenjem skuša pridobiti njeno naklonjenost
    plesáje :
    plesaje krožiti okrog ognja; plesaje so ju spremljali proti domu
    plešóč -a -e:
    hoditi med plešočimi pari; peketanje plešočih nog; plešoče sence na stropu
SSKJ²
plésen1 -sni ž (ẹ̑)
glivična bolezen, ki se kaže kot belkasta, sivkasta, zelenkasta prevleka na rastlinah, organskih snoveh: krompir, trte je napadla plesen; škropiti proti plesni
// taka prevleka na rastlinah, organskih snoveh: obrezati plesen na siru; plesen na soku; kruh je bil zelen od plesni
// bot. glivica, ki povzroča to bolezen: raziskovati plesni / čopičasta plesen; glavičasta plesen ki dela sivkasto prevleko po živalskih in rastlinskih snoveh, Mucor mucedo; krušna plesen ki tvori zelenkasto sive prevleke na organskih snoveh, Penicillium crustaceum
♦ agr. kamamberska plesen žlahtna čopičasta plesen, ki se uporablja pri izdelovanju kamamberskega sira; krompirjeva plesen; pepelasta plesen glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline
SSKJ²
plésen2 -sna -o prid.(ẹ̑)
nanašajoč se na ples: plesna glasba, skladba / plesni ritem; plesna umetnost / plesni učitelj; obiskovati plesno šolo; hoditi na plesne vaje / plesni orkester; plesna dvorana; dolga plesna obleka / plesni koraki; plesne figure
    plésno prisl.:
    plesno je ta predstava nekaj novega v našem baletu; baletka je v novi vlogi le nekajkrat plesno zaživela
SSKJ²
plesíšče -a s (í)
prostor za plesanje: narediti, urediti plesišče; pari odhajajo na plesišče / samba si je utrla pot na evropska plesišča
SSKJ²
plèsk1 in plésk pléska m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
knjiž. tanka prevleka, ki nastane s pleskanjem; oplesk: plesk je že odpadel; svetel plesk sten; svež plesk
SSKJ²
plèsk2 medm. (ȅ)
posnema odsekan glas pri udarcu, padcu: zamahnila je, plesk, plesk, po njegovih licih
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pléskanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od pleskati, slikati: pleskanje pohištva / pleskanje sobe
SSKJ²
pléskar in pleskár -ja m (ẹ̑; á)
kdor se poklicno ukvarja s prekrivanjem z oljnato barvo, lakom: učiti se za pleskarja; pleskarji in soboslikarji / pog. prejšnji teden smo imeli pleskarje, zato je vse narobe
// soboslikar: pleskar je dal stenam pretemno barvo
SSKJ²
pleskaríja -e ž (ȋ)
nav. ekspr. tanka prevleka, ki nastane s pleskanjem; oplesk: izžigati pleskarijo
● svetla pleskarija sten slikarija, belež
SSKJ²
pleskárski in pléskarski -a -o prid. (á; ẹ̑)
nanašajoč se na pleskarje ali pleskarstvo: pleskarski pomočnik / pleskarska obrt
♦ obrt. pleskarski kit kit iz krede in veziva
SSKJ²
pleskárstvo in pléskarstvo -a s (ȃ; ẹ̑)
pleskarska obrt: ukvarjati se s pleskarstvom
// podjetje za to obrt:
SSKJ²
pléskati1 -am nedov. (ẹ̑)
prekrivati z oljnato barvo, lakom: pleskati stene kopalnice; pleskati vrata
// slikati, beliti1: pleskati predsobo s svetlimi barvami
// ekspr. risati, pisati, navadno s čopičem: pleskati gesla na zidove
    pléskan -a -o:
    belo pleskano pohištvo
SSKJ²
pleskáti2 -ám in pléskati -am nedov. (á ȃ; ẹ̄ ẹ̑)
knjiž. tleskajoče udarjati: dež je pleskal ob okna / pleskati z rokami
SSKJ²
pléskavica -e ž (ẹ̑)
na žaru pečen, zelo začinjen sesekljani zrezek: pleskavica s kajmakom
SSKJ²
plesketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, é)
tleskajoče udarjati: dež je plesketal ob okna; plesketati z rokami po krilu; vesla so plesketala po morju
SSKJ²
pléskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
tleskajoče udariti: pleskniti po kolenu; pleskniti z rokami
SSKJ²
plesnéti -ím nedov., plêsni in plésni (ẹ́ í)
1. razkrajati se zaradi delovanja glivic: hrana je začela plesneti
2. slabš. živeti v nedejavnosti, negibnosti: kaj bi tu plesnela in čakala / dvajset let sem plesnel med akti
● ekspr. lasje mu že plesnijo sivijo; ekspr. hiša je potrebna popravila, denar ti pa plesni v nogavici ga hraniš doma
SSKJ²
plésniti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
plesneti: sadje je začelo gniti in plesniti
SSKJ²
plesnív -a -o prid. (ī í)
na katerem je plesen: plesniv les; kruh je postal plesniv; plesnivo grozdje, žito / plesniv okus mleka
// slabš. osivel, star2: stala je ob strani svojega plesnivega ženina
● ekspr. zapustil ji je nekaj plesnivih grošev malovrednih, ničvrednih; slabš. oklepati se plesnivih načel zastarelih; sam.: duh po plesnivem
SSKJ²
plesnívec -vca m (ȋ)
star. plesen1: plesnivec na grozdju
SSKJ²
plesnivéti -ím nedov. (ẹ́ í)
star. plesneti: grozdje plesnivi
SSKJ²
plesnívka -e ž (ȋ)
nav. mn., bot. gliva z micelijem, rastočim na površini: delovanje plesnivk; plesnivke in kvasovke
SSKJ²
plesnívost -i ž (í)
lastnost, značilnost plesnivega: plesnivost kruha / duh po plesnivosti
SSKJ²
plésnjav tudi plésnjev -a -o prid. (ẹ́)
star. plesniv: plesnjav kruh
SSKJ²
plêsno -a s (é)
vet. mehka izboklina na šapah; blazinica: pes si je ranil plesno
SSKJ²
plesnôba -e ž (ó)
plesen1: plesnoba se je pojavila na lesu / v kleti je zaudarjalo po plesnobi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
plesnôben -bna -o prid. (ó ō)
nanašajoč se na plesnobo, plesen: plesnoben vonj / plesnobni proces
♦ agr. plesnobni prah trosi čopičastih plesni na grozdju, siru
SSKJ²
plêsti plêtem nedov., plêtel in plétel plêtla, stil. plèl plêla (é)
1. delati tekstilne izdelke s pletilkami, pletilnim strojem: plesti jopico, nogavice; plesti z debelimi, drobnimi pletilkami; šivati in plesti / kvačkati zna, plesti pa ne; ročno, strojno plesti / plesti vzorec
♦ obrt. plesti leve petlje
2. delati, izdelovati kaj z nameščanjem dveh ali več podolgovatih upogljivih stvari izmenoma drugo čez drugo: dekleta pletejo vence; plesti jermen za bič; plesti kite, mrežo; plesti ograjo iz protja, šibja / plesti lase v kito / čez zimo plete košare / ptiči pletejo gnezda
3. ekspr. naskrivaj pripravljati, delati komu navadno kaj neprijetnega: nekaj hudega mu plete; kaj pleteš proti njemu; za mojim hrbtom ne pleti ničesar; proti tebi se plete zarota
// z oslabljenim pomenom delati, da se uresniči, kar določa samostalnik: pletel je ljubezen, prijateljstvo z njo; na vse strani plete spletke
4. ekspr. govoriti, pripovedovati, navadno kaj izmišljenega, neresničnega: ne verjemi mu vsega, kar plete; spet je nekaj pletel o tebi / okrog nas so pletli laži in obrekovanja / plesti besede, pogovor o čem govoriti, pogovarjati se
5. ekspr. delati, snovati: v glavi že plete nov načrt; zmeraj kaj plete / ljudstvo je pletlo o tem nenavadne legende ustvarjalo
● ekspr. samo da se ne boš kesal, je pletel dalje govoril; knjiž., ekspr. plesti hvalnice komu hvaliti, slaviti ga
    plêsti se ekspr.
    1. s prislovnim določilom počasi gibati se, premikati se v določenem prostoru: mačka se ji je pletla med nogami, pod nogami / pod temnim stropom se je pletel dim z ognjišča
    // pojavljati se v neredu: žareči bliski so se pletli in križali / misli se mu divje pletejo po glavi
    // pojavljati se sploh: naokoli se je pletel mrak / na večernem nebu se je pletla rožnata zarja
    2. nastajati, širiti se: o tem se pletejo različne zgodbe / čudne govorice se pletejo okrog tebe / eno se plete iz drugega izhaja
    3. dogajati se: kaj neki se plete tam doli / kdo bi vedel, kaj se plete v ljudeh / med njima se nekaj plete
    ●     ekspr. govorica se mu plete ne izgovarja, ne govori gladko; ekspr. pogovor se je pletel o knjižnem jeziku govorili so, pogovarjali so se; ekspr. to vprašanje se je dolgo pletlo po njegovih možganih dolgo je razmišljal o njem; ekspr. ni se hotel plesti z njo imeti z njo (tesnejših) stikov
    pletóč -a -e:
    pletoč nogavico, je pazila na otroke
    pletèn -êna -o:
    pleten brezrokavnik; pleteni stoli; gladko pletena jopica; iz vrbovih šib pletene košare; dvojno pleten rob; ročno, strojno pleten
SSKJ²
pléša -e ž (ẹ́)
1. del lasišča, na katerem so izpadli lasje: imeti plešo; brisati si potno plešo / dobivati plešo
2. agr., gozd. del zemljišča, ki ni porasel: pleša v gozdu; zaradi slabega semena je na njivi precej pleš
SSKJ²
pléšast -a -o prid. (ẹ́)
ki ima plešo: plešast moški; popolnoma plešast je že / njegova plešasta glava / ekspr. plešast hrib gol, neporasel
SSKJ²
pléšav -a -o prid. (ẹ́)
plešast: plešav človek
SSKJ²
pléšavost -i ž (ẹ́)
lastnost, stanje plešastega človeka: bil je nagnjen k plešavosti
SSKJ²
pléšec -šca m (ẹ̄)
ekspr. plešast človek: pri mizi so sedeli štirje plešci
♦ bot. zdravilna rastlina z drobnimi belimi cveti v socvetju in srčastimi plodovi, Capsella bursa pastoris; zool. jastreb, ki ima glavo in vrat porasla z belim puhom, Gyps fulvus
SSKJ²
plešeglàv in plešegláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
ekspr. ki ima plešasto glavo: plešeglav starec
SSKJ²
pléšica -e ž (ẹ́)
nav. ekspr. manjšalnica od pleša: dela se mu plešica
SSKJ²
plešív -a -o prid. (ī í)
star. plešast: plešiv možiček
SSKJ²
plešivéti -ím nedov. (ẹ́ í)
star. postajati plešast: začel je plešiveti
SSKJ²
plét tudi pléd -a m (ẹ̑)
pleteno ali kvačkano ogrinjalo, navadno trikotne oblike: ogrniti plet; zavila se je v topel plet; šali, pleti in rute
SSKJ²
pletár -ja m (á)
izdelovalec predmetov iz šibja, viter, ličja: pletar dela jerbase, koše
SSKJ²
pletárna -e ž (ȃ)
pletarski obrat, pletarska delavnica: pletarna ima sodelavce po okoliških vaseh
SSKJ²
pletárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na pletarje ali pletarstvo: pletarski izdelki / pletarski obrat; pletarska delavnica, obrt / pletarska vrba
SSKJ²
pletárstvo -a s (ȃ)
pletarska obrt: košarstvo in pletarstvo
SSKJ²
pleteníca -e ž (í)
1. iz več pramenov spleten trak: s srebrnimi pletenicami okrašena suknja; bombažne pletenice / pletenice iz slame
2. gastr. kiti podobno pecivo navadno iz kvašenega testa; pletenka: peči pletenice; žemlje in pletenice
3. nar. košara, jerbas: pletenica jajc, zrnja
● knjiž. tlak pokriva rjava pletenica pletena preproga; zastar. lase ima spletene v debelo pletenico kito
SSKJ²
pleteníčenje -a s (ī)
glagolnik od pleteničiti: njegovo pleteničenje je že vsem presedalo / pleteničenje grozljivih zgodb
SSKJ²
pleteníčiti -im nedov. (í ȋ) slabš.
1. govoriti, pripovedovati veliko, s številnimi podrobnostmi: sam ne verjame, kar pleteniči; nehaj že pleteničiti in povej, kaj bi rad / pleteničiti neslanosti
2. snovati, napletati: na gradu so spet nekaj pleteničili / pleteničiti novo zdraho
SSKJ²
pleteníčje -a s (ȋ)
um. okras v rezbarstvu 17. stoletja v obliki jezikastih trakov: pleteničje in hrustančevje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pletenína -e ž (í)
1. tekstilni izdelek, narejen s pletenjem: izdelovati tkanine in pletenine; mehka, raztegljiva, vzorčasta pletenina / ročna, strojna pletenina
♦ obrt. dvolična pletenina ki je na pravi in na narobni strani enaka
// s pletenjem narejeno oblačilo: rada nosi pletenine; plete jopice in druge pletenine; novi modeli tovarne pletenin
2. kar je narejeno s pletenjem, prepletanjem: žična pletenina; šibje za različne pletenine
3. um. okras iz geometrično prepletajočih se trakov: pletenina na korni pregraji / predromanska tritračna pletenina
SSKJ²
pletenínast -a -o prid. (í)
nanašajoč se na pletenino: pleteninasti izdelki / pleteninasta ornamentika okras iz geometrično prepletajočih se trakov; pleteninasta skulptura
SSKJ²
pletenjáča -e ž (á) knjiž.
1. pletena preproga: tla so bila prekrita s slamnatimi pletenjačami in kožami
2. pletena posoda, koš: prenašati tovor v pletenjačah; pletenjača za voz
SSKJ²
pletênje -a s (é)
1. glagolnik od plesti: ukvarja se s pletenjem; bombaž, volna za pletenje; kvačkanje in pletenje / ročno, strojno pletenje / pletenje košar
2. kar se plete, je spleteno: ko je prišel, je odložila pletenje
SSKJ²
pletênka tudi pleténka -e ž (é; ẹ́)
1. velika opletena trebušasta steklenica: natakali so jim iz pletenk; desetlitrska pletenka / pletenka žganja / izpili so dve pletenki vsebino steklenic
2. gastr. kiti podobno pecivo navadno iz kvašenega testa: peči pletenke
SSKJ²
pletér -ja m (ẹ̑) nar.
1. plot, ograja, spletena iz šibja, protja: zlesti skozi luknjo v pleterju
2. košara, košarica: pleter suhega sadja
SSKJ²
pletérka -e ž (ẹ̑)
nar. vzhodno košara, košarica: plesti pleterke / pleterka češenj
SSKJ²
pléterski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Pleterje: pleterska kartuzija / pleterska slivovka
SSKJ²
plétev -tve ž (ẹ̑)
glagolnik od pleti: končati pletev / pletev prosa / pomagati pri žetvi in pletvi strnišča
// čas pletja (strnišča): bilo je ob pletvi
SSKJ²
plétež -a m (ẹ̑)
1. knjiž. preplet1, splet: okna so bila prekrita s pletežem glicinije; koreninski pletež / pletež rečnih rokavov
2. anat. skupek prepletajočih se žil, živcev; pleksus: žilni pletež
SSKJ²
pléti plévem nedov., tudi plevíte; plél (ẹ́)
s puljenjem odstranjevati plevel: okopavati in pleti / pleti korenje, proso / pleti njivo; pleti poti v parku / pleti osat iz žita
SSKJ²
pletílec -lca [pletilca in pletiu̯ca] m (ȋ)
kdor se poklicno ukvarja s pletenjem: postal je pletilec / strojni pletilec; pletilec žice
SSKJ²
pletílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pletenje: pletilni vzorec / pletilni stroj; pletilne igle
SSKJ²
pletílja -e ž (í)
ženska, ki se poklicno ukvarja s pletenjem oblačil: obleke naroča v glavnem pri pletilji; izučena pletilja
SSKJ²
pletílka -e [drugi pomen pletilka in pletiu̯ka] ž (ȋ)
1. podolgovat, tanjši, na enem koncu ošiljen predmet za pletenje: nabirati petlje na pletilko; plesti z debelimi, tankimi pletilkami; kovinske, lesene, plastične pletilke / okrogla pletilka
2. ženska, ki plete: pletilka vencev / poročil se je s pletilko pletiljo
SSKJ²
pletílnica -e ž (ȋ)
delavnica, obrat za pletenje: dela v pletilnici / pletilnica žičnih mrež
SSKJ²
pletílski -a -o [tudi pletiu̯ski] prid. (ȋ)
nanašajoč se na pletenje ali pletilstvo: pletilska dela / pletilski sukanec / pletilski tehnik; vajenka pletilske stroke
SSKJ²
pletílstvo -a s (ȋ)
obrt za izdelovanje pletenin: čipkarstvo in pletilstvo / strojno pletilstvo
// podjetje, delavnica za to obrt:
SSKJ²
pletívo -a s (í)
kar je namenjeno za pletenje: plesti z naravnimi pletivi / šibe, vitre in drugo pletivo / rada nosi pletiva pletena oblačila
SSKJ²
plétje -a s (ẹ́)
glagolnik od pleti: okopavanje in pletje / pletje korenja / pletje gredic
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
plétka -e ž (ẹ̑)
knjiž. plet: ogrnila se je s črno pletko
SSKJ²
plétnja -e ž (ẹ̑)
nar. velik čoln s streho, ki se rabi na Blejskem jezeru: peljati se s pletnjo
SSKJ²
pléva -e ž (ẹ́)
trši ovoj semena pšenice, rži, ki ni tesno zrasel z vsebino: spraviti zrno iz pleve
// mn. ti ovoji, odstranjeni z mlatenjem: zeblo ga je, zato se je zakopal v pleve; napolniti blazino s plevami; vreča plev
● knjiž. ločiti pleve od zrnja ločiti, odstraniti slabo iz dobrega
♦ bot. ovršni in cvetni listi pri travah; krovna, ogrinjalna pleva
SSKJ²
plévek -vka -o prid. (ẹ́)
star. brezokusen, neokusen: plevka jed, voda / objavljal je v plevkem humorističnem listu nepomembnem, malovrednem
SSKJ²
plevél -a [pleveu̯] m (ẹ̑)
rastlina, ki preprečuje, zavira rast kulturnih rastlin: grede je prerasel plevel; puliti, uničevati, zatirati plevel; trnat plevel; mesto se je razrastlo kot plevel zelo / enoletni plevel; njivski, vrtni plevel; pren., ekspr. literarni plevel
● knjiž. ločiti zrno od plevela ločiti, vzeti dobro iz slabega
SSKJ²
plevélast -a -o prid. (ẹ̑)
poln plevela: plevelasta njiva / plevelasto žito
SSKJ²
plevélen -lna -o [pleveu̯na in plevelna] prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na plevel: plevelno seme / plevelna rastlina plevel
// plevelast, plevelnat: plevelna njiva
SSKJ²
plevélnat -a -o [pleveu̯nat in plevelnat] prid. (ẹ̑)
poln plevela: plevelnata njiva / plevelnato zrnje
SSKJ²
plevélnica -e [pleveu̯nica in plevelnica] ž (ẹ̑)
nar. manjšemu srpu podobno orodje za odstranjevanje plevela; pralica: pri delu je zlomila plevelnico
SSKJ²
plevélnik -a [plevelnik in pleveu̯nik] m (ẹ̑)
agr. stroj za odstranjevanje plevela: delati s plevelnikom / traktorski plevelnik
SSKJ²
pléven -vna -o prid. (ẹ̑)
agr., navadno v zvezi plevno zrno zrno, ki je obdano s plevnato lupino:
SSKJ²
plévica1 -e ž (ẹ́)
navadno v zvezi majaronove plevice posušen zdrobljen majaron, zlasti listi, ki se uporablja kot začimba: poper in majaronove plevice
SSKJ²
plevíca2 -e ž (í)
ženska, ki pleve: na polju je bilo precej plevic; žanjice in plevice
♦ zool. močvirska ptica z rdeče rjavim perjem in dolgim, navzdol ukrivljenim kljunom, Plegadis falcinellus
SSKJ²
plévka -e ž (ẹ̄)
nar. manjšemu srpu podobno orodje za odstranjevanje plevela; pralica: na vrtu je delala tudi s plevko
SSKJ²
plévnat -a -o prid. (ẹ̑)
poln plev: plevnato žito / plevnata blazina napolnjena s plevami
♦ agr. plevnata lupina trši ovoj semena ječmena, zrasel z vsebino
SSKJ²
plévnica -e ž (ẹ̑)
nar. s plevami napolnjena blazina (za ležanje): ležati na plevnici; mehka plevnica
SSKJ²
plévnik -a m (ẹ̑)
nar. prostor za pleve: stala sta pred odprtim plevnikom
SSKJ²
plévra -e ž (ẹ̑)
anat. mrena, ki obdaja pljuča in prsni koš od znotraj; poprsnica: poškodba plevre
SSKJ²
plevrálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na plevro: plevralna zarastlina / plevralna votlina
SSKJ²
plevrítis -a m (ȋ)
med. vnetje poprsnice: imeti plevritis / suhi, vlažni plevritis
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pléza -e ž (ẹ́)
alp. plezanje: skale so oteževale plezo; zimska pleza
SSKJ²
plezáč -a m (á)
zastar. plezalec: bil je dober plezač
SSKJ²
plezálček -čka [plezau̯čək tudi plezalčək] m (ȃ)
nav. mn., zool. manjše ptice pevke, ki plezajo po drevju, skalah, Certhiidae: muharji in plezalčki / drevesni, skalni plezalček
SSKJ²
plezálec -lca [plezau̯ca tudi plezalca] m (ȃ)
kdor se ukvarja s plezanjem: postal je spreten plezalec
♦ alp. nezavarovani plezalec ki pri plezanju ni navezan; zool. plezalci ptice, ki plezajo po drevju, Piciformes
SSKJ²
plezálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na plezanje: plezalna spretnost opic / plezalni čevlji; plezalna oprema, vrv / plezalna smer, tura
♦ bot. plezalne dlačice; zool. plezalna noga noga s prstom, ki se lahko obrača naprej ali nazaj
SSKJ²
plezalíšče -a s (í)
prostor za plezanje, navadno športno: vsak dan uživa v skalah plezališča v Ospu; dostop do plezališča / naravno plezališče ki je urejeno v naravi, ne na umetnih stenah; ledno plezališče ki je urejeno na zaledenelih površinah
SSKJ²
plezálka -e [prvi in drugi pomen plezau̯ka in plezalka] ž (ȃ)
1. ženska, ki se ukvarja s plezanjem: v skupini je bilo tudi več plezalk
2. rastlina, ki se pri rasti oprijema opore: bršljan, robida in druge plezalke
3. nav. mn., alp. obuvalo za plezanje, navadno z gumijastim podplatom: obuti si plezalke
♦ nav. mn., teh. železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje, ki služi za plezanje
SSKJ²
plezálnik -a m (ȃ)
nav. mn., alp. obuvalo za plezanje, navadno z gumijastim podplatom: plezalnik se mu je odvezal; obuti plezalnike
SSKJ²
plezálo -a s (á)
šport. telovadno orodje za plezanje: na igrišču so postavili nova plezala
SSKJ²
plezálski -a -o [plezau̯ski in plezalski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na plezalce ali plezanje: plezalska oprema / plezalska skupina / plezalska smer / plezalsko znanje
SSKJ²
plezálstvo -a [plezau̯stvo in plezalstvo] s (ȃ)
dejavnost, ki je v zvezi s plezanjem: v mladih letih se je ukvarjal s plezalstvom
SSKJ²
plézanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od plezati: plezanje opic; plezanje po drevju; priprava za plezanje / planinec se je ponesrečil pri plezanju; plezanje po strmih stenah; tehnika plezanja / prosto plezanje pri katerem se tehnični pripomočki uporabljajo samo za varovanje; športno plezanje prosto plezanje v umetnih in naravnih stenah z dobro zavarovanimi smermi
SSKJ²
plezaríja -e ž (ȋ)
pog. plezanje: privlačevala ga je plezarija
SSKJ²
plezáriti -im nedov. (á ȃ)
nav. ekspr. plezati: otroci so plezarili po drevju / plezariti po skalah
SSKJ²
plézati -am nedov. (ẹ̑)
1. premikati se navzgor, kvišku, pomagajoč si z nogami in rokami
a) po čem navpičnem: opice spretno plezajo; plezati na telefonski drog, mlaj; plezati po drevju / plezati navzdol
● ekspr. plezati po hrbtih drugih hoteti doseči uspeh na škodo drugih
b) po strmem, skalnatem svetu: alpinisti plezajo po stenah; plezati v Kamniških Alpah / že več let pleza se ukvarja s plezanjem
2. premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami, tako, da je telo blizu podlage: otroci radi plezajo; plezati čez plot, po klopeh / ekspr. po vseh štirih plezati navkreber
3. vzpenjati se, dvigati se: plezati po lestvi na drevo / bršljan pleza po deblu
    plezáje :
    plezaje po strmini, so se zelo utrudili
    plezajóč -a -e:
    plezajoč na drevo, si je strgal obleko; plezajoče živali
SSKJ²
plézavček -čka m (ẹ̑)
nav. mn., zool. plezalček
SSKJ²
pleziozáver -vra m (á)
pal. velika izumrla morska žival z želvi podobnim trupom: okostje pleziozavra
SSKJ²
plezljív -a -o prid. (ī í)
po katerem se da plezati: plezljiva stena
SSKJ²
pléža -e ž (ẹ́)
knjiž. plezanje, pleza: pleža v steni je bila naporna
SSKJ²
plíma -e ž (ī)
naraščanje morske gladine (pri bibavici): plima in oseka; pren., publ. plima turistov pojema
// stanje morske gladine ob tem naraščanju: ob plimi sega voda do polovice nasipa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
plímati -am nedov. (ȋ)
knjiž. naraščati, dvigati se: morje plima / nova moč mu plima po telesu
SSKJ²
plímen -mna -o (ȋ)
pridevnik od plima: plimni valovi
SSKJ²
plimó -ja m (ọ̑)
s puhom napolnjena prešita odeja: pokriti se s plimojem
SSKJ²
plimovánje -a s (ȃ)
izmenično naraščanje in upadanje morske gladine: proučevati plimovanje; pren., publ. plimovanje gostov
SSKJ²
plimováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. naraščati, dvigati se: morje je začelo plimovati
SSKJ²
plímski -a -o (ȋ)
pridevnik od plima: plimski tokovi, valovi
SSKJ²
plimútka -e ž (ȗ)
vet. velika kokoš, navadno grahaste barve: gojiti plimutke; bela plimutka
SSKJ²
plín -a m (ȋ)
1. snov, ki nima svoje prostornine in oblike: plin se razteza, segreva; razredčiti, stisniti, utekočiniti plin; lahek, redek plin; plin brez barve, okusa, vonja; za plin neprepusten; plini, tekočine in trdne snovi
// navadno s prilastkom taka snov z določenimi posebnimi lastnostmi: eksplozivni, gorljivi, strupeni plini; naravni, umetni plin / bojni plini; črevesni plini; gorilni, kurilni, svetilni plin; zemeljski plin naravni plin v nahajališčih nafte in premoga / plin gori, uhaja iz cevi; napeljati plin; dovod, shranjevanje plina; kuhati na plin / pog.: zapreti plin preprečiti dotok plina; plačati račun za plin za dobavo plinskega goriva
2. zmes zraka in bencinskih hlapov kot pogonsko sredstvo: dotok plina / dodati, odvzeti plin / pog. pritisniti na plin na pedal, ki uravnava dotok goriva; avt. žarg. rad pritiska na plin hitro vozi z motornim vozilom / pohoditi plin pospešiti
♦ fiz. entropija, gostota plina; kem. inertni plin ki redko ali sploh kemično ne reagira; lesni plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev; mont. jamski plin ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan; teh. generatorski plin ki se proizvaja v plinskem generatorju; voj. solzilni plin ki povzroča solzenje
SSKJ²
plínar in plinár -ja m (ȋ; á)
delavec, ki dela v proizvodnji plina: delovno mesto plinarja
SSKJ²
plinárna -e ž (ȃ)
obrat za proizvajanje, razdeljevanje plina: plinarna je prenehala dovajati plin; premog za plinarno in elektrarno / mestna plinarna
SSKJ²
plinárniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na plinarno: plinarniška zgradba / plinarniški plin
SSKJ²
plínast -a -o prid. (ī)
ki je iz plina, plinov: plinasti oblaki med ozvezdji; plinaste primesi v zraku / plinasto gorivo
♦ fiz., kem. plinasto agregatno stanje
SSKJ²
plinifikácija -e ž (á)
zgraditev, gradnja objektov, naprav za dovod in uporabo plina: plinifikacija Slovenije
SSKJ²
plíniti -im nedov. (í ȋ)
s plinom razkuževati: pliniti garjave konje
SSKJ²
plìnk medm. (ȉ)
posnema visok glas pri udarcu, trku ob trdo snov: plink, je krogla zadela čelado; pobijal je žarnice na drogovih: plink, plink, plink
SSKJ²
plino... prvi del zloženk
nanašajoč se na plin: plinodržen, plinohram, plinovod
SSKJ²
plinobetón -a m (ọ̑)
grad. lahki beton, pri katerem se zaradi nekaterih kemičnih snovi med izdelavo razvija plin, ki povzroča luknjičavost: tovarna plinobetona
SSKJ²
plinohrám tudi plinohràm -áma m (ȃ; ȁ á)
teh. posoda za shranjevanje plina pod povečanim tlakom: zaloge plina v plinohramu
SSKJ²
plinomér -a m (ẹ̑)
teh. priprava, ki kaže količino porabljenega plina: uradni preizkus plinomerov
SSKJ²
plinotêsen -sna -o prid. (é)
za plin neprepusten: plinotesna inštalacija
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
plínov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na plin: plinov plamen / plinova svetilka plinska svetilka
SSKJ²
plínovka -e ž (ȋ)
pog. plinska svetilka: trg razsvetljujejo plinovke; prižgati plinovko; petrolejke in plinovke
SSKJ²
plinovòd -óda m (ȍ ọ́)
naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje plina: položiti, speljati plinovod; naftovod in plinovod
SSKJ²
plinovóden -dna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na plinovod: plinovodna cev / plinovodno omrežje
SSKJ²
plínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na plin:
a) plinski ovoj okrog nebesnega telesa
b) plinski števec; plinski vod; plinska napeljava, pipa; plinska peč, svetilka; plinska vrtina; plinsko omrežje / avtomobili na plinski pogon; plinska zmes za motor; plinsko gorivo; plinsko varjenje / plinski gorilnik; plinski termometer; plinska bomba bomba, polnjena s strupenim plinom; plinska celica celica za usmrtitev s plinom, zlasti v koncentracijskih taboriščih; plinska maska maska, ki varuje dihalne organe pred strupenimi plini in parami
♦ elektr. plinska elektronka elektronka, katere električne lastnosti so bistveno odvisne od ionizacije plina v njej; plinska žarnica; fiz. plinski laser; plinska konstanta konstanta, ki povezuje med seboj tlak, temperaturo, prostornino in maso razredčenega plina v ravnovesnem stanju; med. plinski prisad huda okužba z nabiranjem plina v tkivu; metal. plinski mehur droben mehurček plina v ulitkih kot livarska napaka; strojn. plinsko olje iz nafte pridobljeno tekoče gorivo za motorje; teh. plinski generator naprava za proizvajanje plinastega goriva iz trdnega
SSKJ²
pliocén -a m (ẹ̑)
geol. mlajša doba mlajšega terciarja: okamnine iz pliocena
SSKJ²
pliocénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na pliocen: pliocenski sedimenti / pliocensko jezero
SSKJ²
plisé -êja m (ẹ̑ ȇ)
drobne, trajno zalikane gube na blagu: obleka s plisejem
♦ obl. sončni plise drobne, v obliki žarkov razporejene gube, navadno na tanjšem blagu
SSKJ²
plisírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati plise: plisirati tkanino / plisirati obleko
    plisíran -a -o:
    plisirano krilo
SSKJ²
plisírka -e ž (ȋ) pog.
plisirano krilo: plisirke so spet popularne; lahke plisirke v živih barvah; dekle v modri plisirki
SSKJ²
plískavica -e ž (ī)
zool. ribi podoben morski sesalec z velikim kljunastim gobcem; delfin: pliskavice so se poganjale iz vode; kiti in pliskavice
SSKJ²
plískavka -e ž (ī)
zool. ribi podoben morski sesalec z velikim kljunastin gobcem; delfin: pliskavke sledijo ladjam
SSKJ²
plíš -a m (ȋ)
tkanina z daljšo ščetkasto površino na eni strani: temno rdeč pliš; pregrinjalo iz pliša / igrače iz pliša
SSKJ²
plíšast -a -o prid. (ȋ)
ki je iz pliša: plišast klobuk; plišaste hlače / plišasta tkanina / plišasti medvedek
SSKJ²
plítek -tka -o prid., plítkejši (í)
knjiž. plitev: plitek jarek / ribez ima plitke korenine / rana je plitka / plitek človek / čutil je le plitko veselje
SSKJ²
plítev -tva -o prid., plítvejši (í)
1. ki ima v navpični smeri navzdol razmeroma majhno razsežnost: plitev jarek; plitva dolina; izkopati plitvo jamo; plitva posoda / obleka s plitvim izrezom; plitev žep / po plitvem snegu so prišli do koče; plitva voda; ob obali je morje plitvejše / plitvi krožnik
// ki je v navpični smeri navzdol razmeroma malo oddaljen od površine: bukev ima plitve korenine; dno reke je plitvo
2. ki ima v vodoravni smeri v notranjost razmeroma majhno razsežnost: s plitvimi zarezami je označil deblo; rana je plitva / krilo ima dve plitvi gubi
// ki je v vodoravni smeri v notranjost razmeroma zelo malo oddaljen od začetka: plitev trg; ta izložba je plitva
3. ki ni sposoben močno občutiti, doživeti: plitev človek; sam sebi se je zdel plitev
// ekspr. vsebinsko prazen: plitve besede; plitva literatura
// ekspr. ki se ne pojavlja v visoki stopnji: plitvo čustvo; plitvo veselje
● ekspr. otrok ima plitev spanec rahel; plitev žep ekspr. ta človek ima plitev žep malo denarja; publ. počitnice za plitev žep poceni
♦ agr. plitvo obdelovanje obdelovanje, pri katerem je obdelana plast nizka; plitvo oranje oranje v globino od 10 do 15 cm; med. plitvo dihanje dihanje ob delovanju prsnih mišic; meteor. plitvo območje nizkega zračnega pritiska območje, kjer je pritisk nekoliko nižji od normalnega; um. plitvi relief ploski relief
    plítvo prisl.:
    plitvo dihati; spi plitvo in nemirno; plitvo zakopati čebulice
SSKJ²
plítka -e ž (ȋ)
nekdaj majhna tovorna ladja pravokotne oblike, v rabi na Dravi: naložiti les na plitko
SSKJ²
plítkost -i ž (í)
knjiž. plitvost: plitkost jezera / duhovna plitkost človeka
SSKJ²
plitkovôden -dna -o prid. (ó)
knjiž. nanašajoč se na plitvo vodo: plitkovodne živali
SSKJ²
plitvéti -ím nedov. (ẹ́ í)
knjiž. postajati plitev: zaradi suše je reka plitvela
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
plítvež -a m (ȋ)
ekspr. kdor ni sposoben močno občutiti, doživeti: ne oziraj se na mnenje tega plitveža
SSKJ²
plítvica -e ž (ȋ) zastar.
1. pladenj: na plitvici so bile naložene različne jedi
2. plitev čoln: voziti se s plitvico
● zastar. okoli otoka je plitvica plitvina
SSKJ²
plitvína -e ž (í)
1. kraj v morju, reki, kjer je voda plitva: otroci se igrajo na plitvini; čoln je nasedel na plitvini; na plitvini so prebredli reko / morska plitvina
// plitva voda: bresti po plitvini
2. knjiž. plitvost: idejna plitvina; brezdušnost in plitvina
SSKJ²
plitvíti -ím tudi plítviti -im nedov., plitvèn in plítven (ī í; í ȋ)
knjiž. delati (bolj) plitvo: z nasipanjem plitviti jarek / taka literatura človeka plitvi
SSKJ²
plitvomôrski -a -o prid. (ó)
ki je v plitvejših predelih morja: plitvomorski organizmi / plitvomorski predeli
SSKJ²
plítvost -i ž (í)
lastnost, značilnost plitvega: plitvost rečne struge / ekspr. duhovna, notranja plitvost človeka / ekspr. idejna plitvost drame
SSKJ²
plívkanje -a s (ȋ)
glagolnik od plivkati: plivkanje vode ob čoln / plivkanje morja
SSKJ²
plívkati -am nedov. (ȋ)
na rahlo pljuskati: voda plivka ob skale / voda plivka skozi špranje v čoln
// na rahlo valovati: morje je neslišno plivkalo; pren., knjiž. v sobi je plivkal polmrak
    plivkajóč -a -e:
    plivkajoči valovi; plivkajoče morje
SSKJ²
plívkniti -em dov. (í ȋ)
na rahlo pljuskniti: voda je plivknila na breg / tu in tam plivkne svetloba čez bele obraze
SSKJ²
pljúča pljúč s mn. (ú ȗ)
parni organ v prsni votlini, ki omogoča dihanje: imeti zdrava pljuča; preiskovati pljuča; človeška, živalska pljuča; rentgenski posnetek pljuč / vnetje pljuč; rak na pljučih / kupiti goveja, telečja pljuča / dušena pljuča; pren., ekspr. gozdovi so pljuča pokrajine
● ekspr. na dirki je izhropel pljuča s hropenjem izčrpal; ekspr. zavpil je na vsa pljuča zelo; ekspr. zadihati s polnimi pljuči postati prost, svoboden
♦ med. železna pljuča naprava v obliki komore za ritmično prezračevanje pljuč bolniku, ki ne more dihati; vitalna kapaciteta pljuč; osluškovanje pljuč; kaverna v pljučih
SSKJ²
pljúčar -ja m (ȗ)
nav. mn., zool. polži, ki dihajo s pljuči, Pulmonata: kopenski, vodni pljučarji
SSKJ²
pljúčarica -e ž (ȗ)
nav. mn., zool. sladkovodna riba, ki diha s škrgami in pljuči, Dipnoi: pljučarice in kostnice
SSKJ²
pljúčen -čna -o prid. (ȗ)
1. nanašajoč se na pljuča: pljučno tkivo / prebolel je več pljučnih bolezni / pljučni kirurg kirurg za operacije pljuč; pljučna tuberkuloza
2. v zvezi pljučna pečenka goveje meso s hrbtnega dela ob ledvicah, gastr. goveji file: očiščena, uležana pljučna pečenka; kos, rezina pljučne pečenke / svinjska pljučna pečenka
♦ anat. pljučni mehurček najmanjša votlinica v pljučih; pljučni krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi pljuča; pljučni vrh koničasti, zgornji del pljučnega krila; pljučna arterija arterija, ki dovaja kri v pljuča; pljučna mrena mrena, ki obdaja pljuča; med. pljučni infarkt; pljučna kuga pljučnica, ki jo povzroča bacil kuge; pljučno krilo vsak od dveh delov pljuč; nav. mn., zool. pljučni meh kožni izrastek pljuč pri pticah, ki sega med drobovje, mišice in v votle kosti
SSKJ²
pljúčka pljúčk s mn. (ú ȗ)
nav. ekspr. manjšalnica od pljuča: kokošja pljučka / skuhati telečja pljučka / pljučka v omaki
SSKJ²
pljúčnica -e ž (ȗ)
vnetje pljuč: imeti, zdraviti pljučnico; umreti za pljučnico
♦ bot. pljučnica pljučnik; med. aspiracijska pljučnica zaradi vdihanih, pljučem tujih snovi; virusna pljučnica
SSKJ²
pljúčnik -a m (ȗ)
bot. gozdna ali travniška dlakava rastlina z rdečimi, vijoličastimi cveti v socvetju, Pulmonaria: navadni pljučnik
SSKJ²
pljúnec -nca m (ȗ)
star. pljunek: obrisati pljunec; krvav pljunec
SSKJ²
pljúnek -nka m (ȗ)
kar se izvrže iz ust, navadno slina, sluz: na tleh je bilo polno pljunkov; gnojen, krvav pljunek
● ekspr. to je zanj nov pljunek v obraz nova huda žalitev, sramota
SSKJ²
pljúniti -em dov. (ú ȗ)
1. izvreči iz ust, navadno slino, sluz: nabralo se mu je toliko sline, da je moral pljuniti; pljuniti kri; pljuniti na tla, v pljuvalnik; ekspr. debelo pljuniti izpljuniti velik pljunek
// na tak način izraziti omalovaževanje, prezir: pljuniti pred koga, za kom
2. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: nič ne more storiti zanj, če noče pljuniti nase / pljuniti na svojo čast
● pog. pljunil ji je precej denarja ukradel; ekspr. pljuniti na moralo, spodobnost ne zmeniti se zanjo, ne upoštevati jo; ekspr. pljunem na tvojo pomoč izraža veliko omalovaževanje; nizko lahko mu pljuneš v obraz zelo ga lahko preziraš; ekspr. treba bo pljuniti v roke treba bo z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati
SSKJ²
pljúsk1 -a m (ȗ)
močen, nenaden sunek, udarec tekočine, navadno vode: pljuski so udarjali ob čoln / močen pljusk ga je vsega zmočil / pljusk olja, vode / ekspr. pljusk luči ju je za hip oslepil
● ekspr. po štirih pljuskih se je zjasnilo plohah, nalivih
// glas ob takem sunku, udarcu: slišali so se oddaljeni pljuski / pljusk vesel
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pljùsk2 medm. (ȕ)
posnema glas pri udarcu tekočine, ob tekočino, navadno vodo: pljusk, mu vrže v obraz vode; pljusk, je padel v vodo; pljusk, pljusk, udarja voda ob breg
SSKJ²
pljúska -e ž (ȗ)
star. klofuta: dati, dobiti pljusko; pljuske in brce / to je pljuska v obraz javni morali
SSKJ²
pljúskanje -a s (ȗ)
glagolnik od pljuskati: pljuskanje vode / zaslišalo se je pljuskanje vesel
SSKJ²
pljúskati -am nedov. (ȗ)
1. v sunkih se premikati, navadno neenakomerno: morje pljuska in valovi; nesti posodo tako, da tekočina v njej ne pljuska; voda v bazenu je visoko pljuskala
// nav. ekspr. dajati kratke, tleskajoče glasove ob takem premikanju: v steklenici je pljuskalo vino / dež pljuska že ves dan pada
// z udarjanjem po tekočini povzročati kratke, tleskajoče glasove: slišal je, da v temi pljuskajo vesla; riba je pljuskala z repom / ekspr. pljuskati po blatu hoditi
2. slišno, navadno neenakomerno udarjati, zadevati ob kaj: jezero pljuska ob skalni breg / ekspr. v obraz mu je pljuskal osvežujoč hlad
// v sunkih se razlivati, iztekati: juha v loncu vre in pljuska čez rob; mleko je pljuskalo iz golide / valovi pljuskajo čez krov; pren., ekspr. ta gibanja so začela pljuskati tudi na Slovensko
3. preh. povzročati sunkovito premikanje tekočine: ne pljuskaj mleka
// na tak način polivati, izlivati: pljuskati tekočino iz posode; pljuskati si mrzlo vodo v obraz
● ekspr. v srcu ji je pljuskala jeza bila je jezna, jezila se je; ekspr. vsepovsod pljuska veselje vsi se veselijo; knjiž. z vseh strani pljuska vanje grmenje topov se sliši močno topovsko streljanje; ekspr. pljuskala ga je po plečih tepla
    pljuskajóč -a -e:
    rahlo pljuskajoči valovi; med skalami pljuskajoče jezero
SSKJ²
pljúskavica -e ž (ū)
zastar. ploha, naliv: pomladanske pljuskavice
SSKJ²
pljusketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
na rahlo pljuskati: voda je prijetno pljusketala
SSKJ²
pljúskniti -em dov. (ú ȗ)
1. v sunku se premakniti: voda zavalovi in pljuskne; val je visoko pljusknil / blato je pljusknilo na vse strani
// nav. ekspr. dati kratek, tleskajoč glas ob takem premiku: v steklenici je pljusknilo vino; voda je pljusknila
// z udarcem po tekočini povzročiti kratek, tleskajoč glas: od časa do časa pljuskne veslo; riba je glasno pljusknila / ekspr. kamen je pljusknil v jezero padel
2. slišno udariti, zadeti ob kaj: val pljuskne ob breg
// v sunku se razliti, izteči: iz vrča pljuskne mleko; val je pljusknil čez krov, na krov; pren., ekspr. v sobo pljuskne val smeha
3. preh. povzročiti sunkovit premik tekočine: pljuskniti olje v posodi
// na tak način politi, izliti: vina ni spil, raje ga je pljusknil pod mizo; pljuskniti v koga vedro vode
● vsa kri ji je pljusknila v glavo udarila; ekspr. tako ga je pljusknil s široko dlanjo, da se je zvalil po tleh udaril
SSKJ²
pljuskòt -ôta m (ȍ ó)
knjiž. pljuskanje: pljuskot valov ob obali / voda se je s pljuskotom odbijala od stene
SSKJ²
pljúsniti -em dov. (ú ȗ)
1. v sunku se premakniti: voda v tolmunu je visoko pljusnila
// nav. ekspr. dati kratek, tleskajoč glas ob takem premiku: vino v steklenici je pljusnilo
// z udarcem po tekočini povzročiti kratek, tleskajoč glas: v temi pljusne veslo; pljusniti z repom
2. slišno udariti, zadeti ob kaj: val pljusne ob čoln; pren., ekspr. na ušesa mu pljusne val smeha
// v sunku se razliti, izteči: mleko je pljusnilo čez rob; pazi, da ti voda ne pljusne za vrat
3. preh. povzročiti sunkovit premik tekočine: pljusniti olje v posodi
// na tak način politi, izliti: pljusnil mu je kislino po rokah
● v obraz ji je pljusnila rdečica udarila
SSKJ²
pljuválec -lca [pljuvau̯ca tudi pljuvalca] m (ȃ)
kdor (veliko) pljuva:
SSKJ²
pljuválnik -a [tudi pljuvau̯nik] m (ȃ)
posoda za pljuvanje: pljuvati v pljuvalnik; za vrati je stal pljuvalnik z žaganjem / žepni pljuvalnik
SSKJ²
pljúvanje in pljuvánje -a s (ú; ȃ)
glagolnik od pljuvati: pljuvanje po tleh / to je pljuvanje na našo čast
● ekspr. pljuvanje v lastno skledo škodovanje samemu sebi, svoji stvari
SSKJ²
pljúvati -am in pljújem in pljuváti pljúvam in pljújem nedov., pljuvál in pljúval (ú; á ú)
1. izmetavati iz ust, navadno slino, sluz: pljuvati kri; pljuvati v pljuvalnik; kašljati in pljuvati / kot opozorilo ne pljuvajte na tla / jedel je bučnice, luščine pa pljuval po tleh
// na tak način izražati omalovaževanje, prezir: pijanec je klel in pljuval; nazadnje so nehali pljuvati za njo
2. ekspr. jemati ugled, sramotiti: tudi on je začel pljuvati nanj / zakaj pljuvaš na njeno čast
● ekspr. on pljuva na vse to se za vse to ne zmeni, tega ne upošteva; ekspr. pljuvati v lastno skledo škodovati samemu sebi, svoji stvari
SSKJ²
plôča -e ž (ó)
zastar. plošča: stolp, obit z velikimi pločami / vzidati pločo na pisateljevo rojstno hišo
♦ alp. gladka, navadno strma površina v skalovju
SSKJ²
pločád -i ž (ȃ)
zastar. ploščad: grajska pločad / ljudje so se zbirali na veliki pločadi trga
SSKJ²
plôčast -a -o prid. (ó)
zastar. ploščat: pločasti kamni / pločasta tla
SSKJ²
pločevína -e ž (í)
v tanko plast stisnjena kovina: obdelovati, pocinkati, rezati pločevino; aluminijasta, bakrena, cinkova pločevina; emajliranje, krivljenje pločevine; posoda iz pločevine; pločevina za kotle, žlebove / valovita pločevina; škarje za pločevino
● slabš. vse ceste so bile zatrpane s pločevino z avtomobili; slabš. pri nesreči je bilo precej pločevine poškodovanih, uničenih avtomobilov
♦ metal. bela pločevina jeklena pločevina, prekrita s kositrom; črna pločevina surovo valjana jeklena pločevina; dekapirana pločevina; teh. galvanizirati, lamelirati pločevino
SSKJ²
pločevinárna -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za izdelovanje pločevine: tovarna ima novo pločevinarno
SSKJ²
pločevínast -a -o prid. (í)
ki je iz pločevine: pločevinasti žlebovi; pločevinasta posoda, škatla; hiša s pločevinasto streho
● ekspr. pločevinast glas zvonca neblagoglasen, hreščeč; slabš. pločevinasta kolona se počasi pomika po cesti kolona avtomobilov
SSKJ²
pločevínka -e ž (ȋ)
pločevinasta posoda za konzervirana živila, kemikalije, industrijske izdelke: izdelovati pločevinke; ovalne, štirioglate pločevinke / pločevinka laka; kupiti nekaj pločevink marmelade / fižol v pločevinki konzerviran fižol
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pločevínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pločevino: pločevinska kritina / pločevinski vijaki; pločevinske škarje / pločevinska posoda pločevinasta
SSKJ²
pločnàt -áta -o prid. (ȁ ā)
zastar. pločevinast: pločnata posoda
SSKJ²
plóčnik -a m (ọ̑)
dvignjena, ožja, navadno tlakovana površina ob cesti: asfaltirati, popravljati pločnik; pometati pločnike; hoditi po pločniku; obstati na robu pločnika / tekoči pločnik pločnik, pohodna površina, ki deluje na principu tekočega traku
SSKJ²
plód -ú in -a m, mn. plodôvi stil. plódi (ọ̑)
1. del rastline, ki sestoji iz semena, navadno z osemenjem: plodovi dozorevajo, odpadajo; plod se odpre; nabirati plodove; zakrnel plod; plodovi bukve, gabra
♦ bot. birni plod nastal iz cveta z več pestiči; enosemenski plod ki ima samo eno seme; glavičasti plod podolgovat ali okrogel mnogosemenski suhi plod; mnogosemenski plod ki ima več semen; sedeči plod brez peclja; suhi plod s suhim osemenjem
// ta del rastline glede na užitnost; sad: jablana ima letos debele plodove; okusen, sočen, zrel plod / gozdni, poljski plodovi / koščičasti, mesnati, pečkati plodovi / zastar. polja so prinašala leto za letom mnogo plodu pridelka
2. med., vet. nastajajoči organizem od tretjega meseca življenja do rojstva: razvoj plodu / donošen, nedonošen plod; glavična, nožna lega plodu / človeški plod
3. knjiž. rezultat, dosežek: razprava je plod večmesečnega raziskovanja / prilaščati si plodove tujega dela; izkazalo se je, da je dogodek plod njegove domišljije / neuspeh je plod njegove nedelavnosti posledica
● knjiž., ekspr. plod ljubezni otrok
SSKJ²
plóden1 -dna -o prid., plódnejši (ọ́ ọ̄)
1. sposoben (o)ploditve: žrebec je ploden; plodna samica; nekatere opice so plodne vse leto
♦ med. plodna doba ženske
// sposoben imeti veliko potomcev: zajec je plodna žival / ekspr. nisem vedel, da si tako ploden / ekspr. ploden zakon
2. ki ima pogoje za (dobro) uspevanje rastlin; rodoviten: plodna zemlja; pren., ekspr. plodna tla za razcvet praznoverja
● knjiž., ekspr. njegov nasvet je padel na plodna tla je bil upoštevan, uspešen
3. nav. ekspr. ki veliko dela, ustvarja, zlasti na umetniškem področju: ploden pisatelj, slikar; ploden znanstvenik
4. nav. ekspr. ki da (pričakovan) uspeh, rezultat: plodna razprava; srečanje državnikov je bilo zelo plodno
// ki prinaša uspeh, korist v kaki dejavnosti: ploden izum / plodna misel
SSKJ²
plóden2 -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na plod: plodna oblika
♦ bot. plodni listi listi, prosto rastoči na cvetišču ali zraščeni v plodnico; plodna luska list cveta s semeni pri iglavcih
SSKJ²
plodìč -íča tudi plódič -a m (ȉ í; ọ̑)
manjšalnica od plod: trgati zelene plodiče
♦ bot. vsak od delov ploda, ki je razpadel
SSKJ²
plodílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ploditev: plodilni organi / plodilni nagon; plodilna zmožnost
SSKJ²
plodílo -a s (í)
nav. mn., vet. organ za razmnoževanje; spolovilo: plodila pri kravah
♦ biol. moško, žensko plodilo moška, ženska spolna žleza
SSKJ²
plodíšče -a s (í)
knjiž. kraj, prostor, kjer se živali plodijo: na otoku so plodišča divjih rac
♦ bot. del glive, sestavljen iz razmnoževalnih organov in hif; čeb. prostor v panju, kjer čebele gojijo zalego
SSKJ²
plodítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ploditi: tjulenji se selijo na ploditev / biti nezmožen ploditve
♦ biol. deviška ploditev razvoj živih bitij iz neoplojenih spolnih celic; partenogeneza; spolna ploditev spolno razmnoževanje
SSKJ²
plodíti -ím nedov., plojèn (ī í)
1. oplojevati: ploditi krave
● knjiž. ploditi otroke, potomstvo spočenjati
2. navadno s prislovnim določilom dajati sadeže, plodove; roditi: drevo že več let ni plodilo; oleander pogosto plodi
    plodíti se 
    razmnoževati se: lev se hitro plodi
SSKJ²
plodítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ploditev: ploditveni organi / ploditvena zmožnost samcev
SSKJ²
plodljív -a -o prid. (ī í)
sposoben (o)ploditve: plodljiva žival
SSKJ²
plódnica -e ž (ọ̑)
bot. spodnji, razširjeni del pestiča, v katerem so semenske zasnove: stene plodnice / enopredalasta plodnica v kateri je en predal, prostor; nadrasla plodnica ki leži nad drugimi cvetnimi deli ali prosto v vrčastem cvetišču
SSKJ²
plódničen -čna -o (ọ̑)
pridevnik od plodnica: plodnične stene
SSKJ²
plódnik -a m (ọ̑)
zool. notranja ovojnica zarodka pri sesalcih, pticah in plazilcih; amnion
SSKJ²
plódnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost plodnega: plodnost goveda; upadanje plodnosti; motnje v plodnosti / plodnost zemlje rodovitnost / ekspr. pisateljeva plodnost
SSKJ²
plódnosten -tna -o (ọ́)
pridevnik od plodnost: plodnostne motnje goveda
SSKJ²
plodonósec -sca m (ọ̑)
bot. zgoraj razklan pecelj kobulnic, na katerem visita dva plodiča:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
plodonôsen -sna -o prid. (ó ō)
knjiž. ploden1, plodovit: plodonosno sodelovanje / plodonosna iznajdba / plodonosna naložba kapitala dobičkonosna / plodonosne njive rodovitne
SSKJ²
plódov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na plod: plodova stena / plodova lega; utripanje plodovega srca
♦ med., vet. plodova ovojnica; plodova voda voda, ki obdaja plod v maternici
SSKJ²
plodôven tudi plódoven -vna -o prid. (ō; ọ̑)
knjiž. plodov: plodovne stene
SSKJ²
plodovít -a -o prid., plodovítejši (ȋ)
1. nav. ekspr. ki veliko dela, ustvarja, zlasti na umetniškem področju: plodovit glasbenik, slikar; plodovit publicist, znanstvenik; plodovita pisateljica
2. knjiž. ploden1: plodovita samica / plodovit zakon / plodovita zemlja rodovitna / pogovori med državnikoma so bili plodoviti
SSKJ²
plodovítost -i ž (ȋ)
nav. ekspr. lastnost, značilnost plodovitega: ustvarjalna plodovitost; plodovitost pisatelja / knjiž. plodovitost žene plodnost / knjiž. plodovitost zemlje rodovitnost
SSKJ²
plodôvje -a s (ȏ)
več plodov, plodovi: plodovje že zori
SSKJ²
plódovka -e ž (ọ̑)
nav. mn., vrtn. rastlina, ki ima mesnati plod, sad: pridelujejo paradižnik, kumare in druge plodovke
SSKJ²
plodôvnica -e ž (ȏ)
1. bot. tanka plast s trosi na plodiščih nekaterih gliv: oblika, barva plodovnice
2. med. plodova voda: plodovnica odteče
SSKJ²
plódra -e ž (ọ̑)
knjiž. plundra, brozga: sneg se je spremenil v plodro
SSKJ²
plòh plôha m (ȍ ó)
debelejši ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: nalagati plohe na voz; razžagati ploh v deske; bukovi, hrastovi plohi; miza, pod iz plohov
// navadno s prilastkom tak kos lesa, na katerem se reže, seka: razkosati prašiča na plohu / mesarski ploh
// nar. perilnik: nasloniti se na ploh
♦ etn. vleči ploh šega, da mora tisti, zlasti dekle, ki se je nameraval poročiti, a se ni, na pepelnično sredo vleči ploh skozi vas
SSKJ²
plôha -e ž (ó)
nenaden, kratkotrajen, navadno močen dež: čakala je, da ploha poneha; od časa do časa se ulije ploha; pog. na poti v službo ga je ujela ploha; aprilske, poletne plohe; krajevne plohe; ta novica je delovala kot ploha / v tej plohi ni mogel nikamor / snežna ploha
// ekspr., z rodilnikom velika količina česa ponavljajočega se v krajšem obdobju: ploha besed, očitkov; ploha udarcev; ploha vprašanj ga je presenetila / ploha granat
SSKJ²
plôhast -a -o prid. (ó)
grad., v zvezi plohasti podboj podboj, katerega širina je večja od debeline:
SSKJ²
plôhica -e ž (ó)
nav. ekspr. manjšalnica od ploha: na izletu jih je presenetila plohica / plohica solz
SSKJ²
plôhoma prisl. (ō)
knjiž. v plohi, kot ploha: dež lije plohoma / plohoma so se usipale čestitke
SSKJ²
plojênje -a s (é)
glagolnik od ploditi: biti zmožen plojenja; biki za plojenje
SSKJ²
plojkokljún -a m (ȗ)
nav. mn., zool. vodne ptice s plavalno kožico med prsti in ploščatim kljunom, ki je prilagojen za precejanje hrane; plovec
SSKJ²
plómba -e ž (ọ̑)
1. snov, navadno amalgamska, ki zapolnjuje poškodovan, izvotljen zob: plomba mi je padla iz zoba; zgladiti plombo / zdravnik mu je naredil tri plombe plombiral tri zobe; ima že veliko plomb
2. ploščica na predmetu, navadno z vtisnjenim datumom, imenom, številko, kot dokaz nedotaknjenosti zapore: dati plombo na vagon, vrečo; monter je odstranil plombo z varovalke / carinska plomba
♦ biol. plomba snov, navadno beton, ki zapolnjuje razpoke, votline v deblih; grad. plomba snov, navadno cementna, ki zapolnjuje, veže poškodovano mesto na gradbenem elementu; mavčna plomba mavčna mešanica, ki se da na razpokano mesto gradbenega elementa za opazovanje širjenja razpoke
SSKJ²
plombíranje -a s (ȋ)
glagolnik od plombirati: plombiranje zob / klešče za plombiranje
SSKJ²
plombírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. delati plombo, plombe: plombirati zobe
2. dajati plombo, plombe na kaj: monterja plombirata glavne varovalke; plombirati vagon, vlak
    plombíran -a -o:
    plombiran vagon; imeti plombirane zobe
SSKJ²
plombírke -bírk ž mn. (ȋ)
pog. klešče za plombiranje: s plombirkami stisniti plombo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
plònk plônka m (ȍ ȏ) pog.
1. nedovoljeno prepisovanje pri pisnem preverjanju znanja: namišljeni intervju s strokovnjakom za plonk
2. listek s povzeto učno snovjo, s katerim si učenec na nedovoljen način pomaga pri pisnem preverjanju znanja: učenci, ki napišejo dober plonk, velikokrat ugotovijo, da ga pri testu sploh ne potrebujejo; v prid. rabi: plonk listek
SSKJ²
plônkanje -a s (ȏ)
glagolnik od plonkati: plonkanje pri šolski nalogi
SSKJ²
plônkati -am nedov. (ȏ)
pog. skrivaj, na nedovoljen način si pomagati pri pisanju, reševanju nalog; prepisovati: učenci so bili kaznovani, ker so plonkali
SSKJ²
plônkec -kca m (ȏ) pog.
listek s povzeto učno snovjo, s katerim si učenec na nedovoljen način pomaga pri (pisnem) preverjanju znanja: pri izdelovanju plonkca uporablja barvne svinčnike; plonkec za slovenščino; besede, rešene naloge na plonkcu; zapiski in plonkci / plonkec za izpit
SSKJ²
plòsk1 plôska m (ȍ ó)
1. udarec z dlanjo ob dlan, ki ga spremlja zamolkel glas: s ploski je dajal pevcem ritem / po predstavi je bilo slišati le nekaj ploskov
2. slišen, plosk udarec, padec: plosk valov ob skalo / knjiga je s ploskom padla na tla / na plosk udariti plosko, ploskoma
3. ed. ploskanje: navdušen plosk gledalcev
SSKJ²
plòsk2 plôska -o prid. (ȍ ó)
ki je take ali podobne oblike kot ploskev: ploska skala; plosko dleto; plosko dno posode / udaril jo je s plosko roko; ploska steklenica ploščata; ima ploske prsi nerazvite, slabo razvite; plosko ležišče ravno
♦ med. ploska noga noga z izravnanim srednjim delom stopala; tisk. ploski tisk tiskanje z ravne plošče; um. ploski relief relief, pri katerem liki le malo izstopajo iz osnovne ploskve; zool. ploski črvi nečlenarji s ploščatim telesom, Plathelminthes
    plôsko prisl.:
    plosko pasti; z veslom je plosko udarjal po vodi
SSKJ²
plòsk3 medm. (ȍ)
posnema zamolkel glas pri udarcu, padcu: dala mu je, plosk, po licu / zdrsnil je z mize in plosk po tleh
SSKJ²
ploskáč -a m (á)
ekspr. kdor ploska: dvorana je bila polna ploskačev; najeti ploskači
SSKJ²
plôskanica -e ž (ȏ)
knjiž. kliše: izdelovati ploskanice / kovinska ploskanica
SSKJ²
plôskanje -a s (ȏ)
glagolnik od ploskati: dajati takt s ploskanjem / sprejeli so ga z burnim ploskanjem; navdušeno ploskanje občinstva / slišati je bilo ploskanje po vodi
SSKJ²
ploskàt -áta -o prid. (ȁ ā)
knjiž. ploščat: ploskat predmet; bober je udaril s ploskatim repom po vodi
SSKJ²
plôskati -am nedov. (ȏ)
1. udarjati z dlanjo ob dlan: otroci so stali v krogu in ploskali
// z udarjanjem dlani ob dlan izražati navdušenje, odobravanje: gledalci so navdušeno ploskali / ploskati govorniku, igralcem
// ekspr. izražati navdušenje, odobravanje sploh: kako moreš ploskati takim stvarem / občudovali so ga in mu ploskali
2. slišno, plosko udarjati: mati je ploskala s perilom ob perilnik; otrok ploska po vodi / ekspr. ploskati po licu
// ekspr. slišno, plosko padati: dež je ploskal v curkih
3. dajati ploskanju podobne glasove: še vedno so ploskali udarci; brezoseb. konji so stopali po lužah, da je ploskalo
    ploskáje star.:
    vrteli so se v krogu, ploskaje z rokami
    ploskajóč -a -e:
    ploskajoč z dlanmi, je dajal takt; ljudje so ploskajoč sprejeli novico; ploskajoči udarci; ploskajoča množica
SSKJ²
plôskavec -vca m (ó)
nav. mn., zool. nečlenarji s ploščatim telesom, Plathelminthes: razvoj ploskavcev
SSKJ²
plôskev -kve tudi plôskva -e ž (ó)
1. kar v eni smeri omejuje predmet: omara ima šest ploskev; majhna, velika ploskev; navpična, vodoravna ploskev; okrogla, štirioglata ploskev
2. navadno s prilastkom del površine predmeta glede na njegovo celoto, oblikovanost: mizna ploskev se blešči; poslikati, poškodovati vrhnjo ploskev; barvna ploskev; čelna ploskev; gladka, ravna ploskev / vodna ploskev / ekspr. zelene in rjave ploskve pokrajine travniki in njive
// tak del za določen namen: brusilna, drsna, rezalna ploskev; tovornjak z veliko nakladalno ploskvijo; delovna, odlagalna ploskev površina / stične ploskve / betonska ploskev za kotalkanje; ledena ploskev stadiona; oblaganje stenskih ploskev sten
♦ aer. nosilna ploskev letala ploskev letala, na katero delujejo sile, ki držijo letalo v zraku; bot. listna ploskev; geol. prelomna ploskev ki nastane ob premaknitvi skladov; geom. ploskev dvorazsežna tvorba; mejna, valjasta ploskev; gled. igralna ploskev del odra, ki je viden publiki in na katerem poteka uprizoritev gledališke igre; jezikosl. (zgornja) jezična ploskev zgornji del jezika med konico in korenom; min. glavna ploskev somernosti; teh. čelna ploskev ki je pravokotna na vzdolžno os predmeta; tisk. tisk s ploskve ploski tisk; vet. mlevna ploskev površina zoba, s katero žival melje hrano
SSKJ²
plôskniti -em dov. (ó ȏ)
1. udariti z dlanjo ob dlan: deklica je plosknila; ploskniti od veselja
// z udarcem dlani ob dlan izraziti navdušenje, odobravanje: ko je to slišal, je navdušeno plosknil
2. slišno, plosko udariti: ploskniti z roko po vodi
// ekspr. udariti sploh: krepko ga je plosknila po licu; prijateljsko ga je plosknil po rami; ob misli na to se je plosknil po čelu
// ekspr. slišno, plosko pasti: zrelo jabolko je plosknilo na tla / spodrsnilo mu je, da je plosknil v blato
3. dati ploskanju podoben glas: udarec je plosknil; brezoseb. pod premcem je plosknilo
SSKJ²
plosko... prvi del zloženk
nanašajoč se na plosk2: ploskonos, ploskonožec, ploskorep
SSKJ²
plôskoma prisl. (ȏ)
dotikajoč se s ploskvijo podlage: oprl se je z obema rokama ploskoma ob mizo; na smučeh stoj ploskoma, ne na robovih / ploskoma so udarila vesla ob vodo plosko; s ploskom
// po vsej dolžini: spodrsnilo mu je, da je ploskoma padel v blato
SSKJ²
ploskonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima ploske noge: otrok je bil suh in ploskonog
SSKJ²
ploskonós -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki ima plosk, širok nos: ploskonoso dekle
SSKJ²
ploskonóžec -žca m (ọ̑)
ekspr. kdor ima ploske noge: gostilničar je bil ploskonožec
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ploskopŕs -a -o prid. (ȓ r̄)
knjiž. ki ima ploske, nerazvite prsi: ploskoprso dekle
SSKJ²
plôskost tudi ploskóst -i ž (ó; ọ̑)
lastnost, značilnost ploskega: ploskost ogledala
♦ med. ploskost noge
SSKJ²
ploskôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na ploskev: ploskovna razsežnost / ploskovni kot kot med dvema ploskvama; ploskovni lik
♦ min. ploskovna mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi v kaki ravnini ali njen grafični prikaz
SSKJ²
ploskovít -a -o prid. (ȋ)
knjiž. podoben ploskvi: ploskovita nižina / ploskovita dekoracija
● publ. ploskoviti liki v romanu liki samo z dobrim ali slabim, ne spreminjajočim se značajem
♦ um. ploskoviti slog
SSKJ²
ploskovítost -i ž (ȋ)
knjiž. lastnost, značilnost ploskovitega: ploskovitost predmeta
♦ um. linearnost in ploskovitost figur
SSKJ²
ploskva gl. ploskev
SSKJ²
plôskvica -e ž (ó)
manjšalnica od ploskev: ploskvica kristala
SSKJ²
plosnàt -áta -o prid. (ȁ ā)
knjiž. ploščat: plosnate medvedove šape / plosnat nos, obraz
SSKJ²
plôsniti -em dov. (ó ȏ)
ploskniti: plosnila je z rokami / ko jo je zagledal, je navdušeno plosnil / s časopisom je plosnil po mizi / plosniti koga po plečih
SSKJ²
plôšča -e ž (ó)
1. ploščat, navadno štirioglat predmet: plošča poči, se razbije, zlomi; položiti plošče; postaviti kaj na ploščo; debela, okrogla, tanka plošča; kovinska, lesena, marmorna, steklena plošča / rabi se samostojno ali s prilastkom: balkonska, grobna, mizna plošča; brusilna plošča; fotografska plošča steklena plošča, prevlečena s snovjo, občutljivo za svetlobo; grelna plošča kuhalnika; krovna, nosilna plošča; na pesnikovi hiši so odkrili spominsko ploščo
// navadno s prilastkom tak predmet okrogle oblike, za (digitalno) zapisovanje, hranjenje podatkov: izdati ploščo s priredbami slovenskih ljudskih pesmi; posnetki so izšli na plošči; filmi, skladbe na plošči / zapisovanje na ploščo; podatki, zapisi na plošči / gramofonska plošča okrogla, tanka plošča iz plastične snovi z vrezanimi sledmi mehanskega zapisa zvoka; kompaktna plošča zgoščenka; laserska plošča okrogla, tanka plastična plošča s kovino v sredini, ki je manjša od gramofonske in s katere se podatki berejo z laserskim žarkom; mala plošča gramofonska plošča s premerom 17 cm; vélika ali longplay plošča gramofonska plošča s premerom 30 cm; vinilna plošča gramofonska plošča
2. betonska stropna konstrukcija, ki leži na nosilnih zidovih, stebrih: delati ploščo / hišo so zgradili do prve plošče ki je nad pritličjem
3. gastr. na večjem krožniku servirane jedi iz mesa, prilog, solat, navadno za več oseb: naročiti ploščo / mala, velika plošča; ribja plošča; plošča Union
● ekspr. dovolj je, obrni ploščo začni govoriti o čem drugem; ledena plošča večja gmota ledu, plavajoča na vodi
♦ arhit. gobasta plošča nad stebri odebeljena betonska konstrukcija v obliki plošče; les. iverne plošče; panelna ali mizarska plošča; vezana plošča; rač. matična ali osnovna plošča del računalnika v obliki plošče, na katerega se pritrjujejo, priključujejo vsi preostali deli; šport. odbojna plošča od katere se odbija žoga v koš; teh. armaturna plošča na kateri so pregledno vgrajeni instrumenti za nadzorovanje delovanja stroja; hitrogrelna plošča; tisk. cinkova plošča za ofsetni tisk; tiskovna plošča; zool. navadna plošča ploščata riba, ki živi v jatah na morskem dnu, Pleuronectes platessa
SSKJ²
ploščád -i ž (ȃ)
1. prazen raven prostor
a) pred kakim velikim poslopjem: spomenik stoji na ploščadi pred mestno hišo; kavarniška ploščad
b) navadno s prilastkom za določen namen: letališka ploščad / knjiž. kolodvorska ploščad peron
2. navadno s prilastkom manjša, navadno ograjena plošča za določen namen: razgledna ploščad stolpa; vrtalna ploščad; ploščad na jamboru / vozilo s ploščadjo z ravno nakladalno ploskvijo
♦ alp. ploščad raven gladek predel v skalovju; astron. vesoljska ploščad večji umetni Zemljin satelit za vzletanje vesoljskih ladij
SSKJ²
ploščáda -e ž (ȃ)
zastar. ploščad: ploščada pred mestno hišo
SSKJ²
ploščádka -e ž (ȃ)
zastar. ploščad: stati na ploščadki
SSKJ²
ploščárna -e ž (ȃ)
trgovina z glasbenimi ploščami: odprli so dobro založeno ploščarno; najnovejše zgoščenke so naprodaj v ploščarnah / butična ploščarna; spletna ploščarna
SSKJ²
plôščast -a -o prid. (ó)
ploščat: metati v vodo ploščaste kamne
♦ geol. ploščasti apnenec apnenec, ki je razporejen v ploščah
SSKJ²
ploščàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima razmeroma majhno debelino: ploščat kamen; ploščati predmeti; ploščate ribe; ploščata steklenica / ploščate klešče klešče s ploščatimi čeljustmi / ploščat nos, obraz
♦ anat. ploščata kost, mišica; obrt. ploščati vbod; strojn. ploščata sklopka torna sklopka z eno ali dvema ploščama na gredi; teh. ploščati jermen
SSKJ²
ploščátost -i ž (á)
lastnost, značilnost ploščatega: ploščatost predmeta
SSKJ²
plôšček -čka m (ō)
zastar. krožnik: prinesla je plošček juhe; sklede in ploščki
♦ anat. ploščati del vretenca; šport. ploščica
SSKJ²
plôščen -čna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na ploščo: ploščna debelina, oblika / ploščni kuhalnik
♦ avt. ploščna zavora kolutna zavora
SSKJ²
plôščica -e ž (ó)
1. manjšalnica od plošča: oglata, okrogla ploščica; kovinska, lesena ploščica; pri vhodnih vratih je bila pritrjena ploščica z imenom stanovalca / klej prodajajo v ploščicah
2. navadno v zvezi keramična ploščica tanjši ploščat izdelek iz žgane gline za oblaganje sten, tal: obložiti kopalnico s keramičnimi ploščicami / porcelanaste ploščice
3. šport. trd, ploščat, okrogel gumijast predmet, ki se uporablja pri hokeju na ledu: podati ploščico nasprotnemu igralcu; s ploščico ga je zadel v nogo
♦ biol. krvna ploščica drobna, brezbarvna celica, pomembna pri strjevanju krvi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
plôščič -a m (ō)
zool. zelo ploščata sladkovodna riba zelenkasto sive barve z dolgo predrepno plavutjo, Abramis brama:
SSKJ²
plôščičast -a -o prid. (ó)
podoben ploščici: ploščičaste luske
SSKJ²
plôščina tudi ploščína -e ž (ó; í)
1. geom. velikost ploskve: izračunati ploščino lika; ploščina kvadrata, trikotnika
2. knjiž. predel, del: sredi mesta se je ohranilo še nekaj zelenih ploščin
SSKJ²
ploščínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ploščina 1: ploščinska enota, mera
SSKJ²
plôščiti -im tudi ploščíti -ím nedov. (ō ȏ; ī í)
knjiž. delati kaj plosko, sploščeno: ploščiti železno palico s kladivom
SSKJ²
ploščnàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ploščat: ploščnat kamen; ploščnata steklenica / ploščnat obraz
SSKJ²
plót -a tudi -ú m, daj., mest. ed. tudi plôtu; mn. plotôvi stil. plóti (ọ̑)
ograja iz kolov, lat: postaviti plot; odtrgati lato s plota; lesti čez plot; vrata v plotu
● ekspr. še preko svojega plota ne vidi je omejen, zaverovan vase; ekspr. skakati čez plot biti nezvest v zakonu; ekspr. po tem dogodku se je ogradil s plotom postal nedostopen; pog. ima nekaj za plotom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; drži se svojih nazorov kot pijanec plota zelo
SSKJ²
plótec -tca m (ọ̑)
manjšalnica od plot: postaviti plotec
SSKJ²
plóten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na plot: plotni kol / plotna vrata
♦ bot. plotni slak trajnica z dolgim, ovijajočim se steblom in velikimi belimi cveti, Calystegia sepium
SSKJ²
plotníca -e ž (í)
knjiž. deska v plotu: iztrgati plotnico; trhle plotnice
SSKJ²
plotón -a m (ọ̑)
knjiž. istočasna izstrelitev iz vseh orožij skupine ali enote; plotun: raketni, topovski ploton
SSKJ²
plotún -a m (ȗ)
voj. istočasna izstrelitev iz vseh orožij skupine ali enote: raketni, topovski plotun
SSKJ²
plôvba -e ž (ȏ)
glagolnik od pluti: plovba je trajala deset dni; pripraviti ladjo za plovbo; plovba okrog sveta, po morju; plovba s parniki; smer, varnost plovbe / čezoceanska, podvodna, rečna plovba / Splošna plovba Piran
♦ navt. dolga plovba po vseh morjih; kapitan dolge plovbe najvišji čin v trgovski mornarici ali nosilec tega čina; ladja dolge plovbe ladja, ki ima dovoljenje za plovbo po vseh morjih; linijska plovba po stalni progi in po stalnem voznem redu; obalna plovba promet po obalnem morju med pristanišči iste države; prosta ali tramperska plovba brez stalne proge in brez stalnega voznega reda
SSKJ²
plôvben -bna -o tudi plôvben -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na plovbo: plovbni predpisi; plovbno dovoljenje / plovbno podjetje / kadetski plovbni staž
SSKJ²
plôvčev -a -o (ó)
svojilni pridevnik od plovec: plovčev pesek, prah
SSKJ²
plôvec -vca m (ó)
1. navt. zasidrana plavajoča priprava za signalizacijo ali za privezovanje manjših plovil: privezati čoln na plovec / sidrni plovec
// rib. lahka priprava, ki preprečuje, da mreža, trnek ne potone: plovci kažejo, kje so potopljene mreže; plutovinast plovec
2. petr. luknjičasta svetlo siva predornina, ki plava na vodi: zgladiti les s plovcem
♦ aer. plovec čolnu podobna priprava, pritrjena na letalo, helikopter, namenjena za vzletanje in pristajanje na vodi; zool. plovci vodne ptice s plavalno kožico med prsti in ploščatim kljunom, ki je prilagojen za precejanje hrane, Anseriformes
SSKJ²
plôven -vna -o prid. (ó ō)
nanašajoč se na plovbo ali plutje: plovni kanal / plovna pot po Savi / plovna hitrost; plovne lastnosti ladje / plovni park; plovne naprave; plovna sredstva; publ. plovni objekt vodno vozilo, zlasti večje / reka je plovna skoraj vse leto
● publ. ladjo so spremenili v plovni hotel plavajoči hotel
♦ navt. plovni žerjav pontonski žerjav; šport. plovni seskok seskok s telovadnega orodja z vodoravno iztegnjenim ali uleknjenim telesom; plovni skok skok čez konja ali drugo oviro z vodoravno iztegnjenim ali uleknjenim telesom
SSKJ²
plovílo -a s (í)
1. vodno vozilo: plovilo je nasedlo; privezovati plovila; nosilnost plovila; jadrnica, parnik in druga plovila / jezerska, rečna plovila; motorna plovila
2. v zvezi vesoljsko plovilo vozilo, namenjeno za vesoljske polete: načrtovati vesoljska plovila
SSKJ²
plovíti -ím tudi plôviti -im nedov. (ī í; ō) zastar.
1. pluti: ploviti po morju
2. plaviti, spuščati (po vodi): ploviti les po reki
SSKJ²
plôvka -e ž (ō)
navt. zasidrana plavajoča priprava za signalizacijo ali za privezovanje manjših plovil: privezati ladjo na plovko; svetilna plovka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
plovnína -e ž (ī)
pristojbina za plovbo: plačati plovnino
SSKJ²
plôvnost -i ž (ó)
sposobnost za plovbo: s prekopi in poglobitvijo struge so podaljšali plovnost reke
♦ navt. plovnost ladje sposobnost ladje, da se drži na površini vode in plove
SSKJ²
plôvstvo -a s (ō)
star. plovba: morsko, rečno plovstvo
SSKJ²
plúg in plùg plúga m (ȗ; ȕ ú)
1. orodje, priprava za oranje: obračati plug na koncu njive; lesen, železen plug; deli pluga; plug in brana / lemežni, traktorski, vprežni plug / držati (za) plug naravnavati ga pri oranju
2. navadno v zvezi snežni plug naprava za odstranjevanje snega: cesto so očistili s snežnim plugom
3. nar. vzhodno oral1: imeli so pet plugov zemlje
4. šport. lik pri smučanju, pri katerem sta sprednja konca smuči skupaj, zadnja pa narazen: smučarji so se učili delati plug
♦ agr. dvobrazdni, kotni plug; dvojni ali obračalni plug z dvema lemežema in deskama, ki obrača brazdo samo na eno stran; rigolni plug za globoko oranje hmeljišč, sadovnjakov, vinogradov; grad. planirni plug stroj z gibljivo ploščo v sredi za planiranje
SSKJ²
plùk medm. (ȕ)
posnema glas divjega petelina: pluk, pluk, pluk, poje divji petelin
SSKJ²
plúndra -e ž (ȗ)
vodén, shojen sneg: ponoči je plundra zmrznila; sneg se je spremenil v plundro; hoditi po plundri; blato in plundra
SSKJ²
plúndrast -a -o prid. (ȗ)
poln plundre: hodil je po plundrastih ulicah
SSKJ²
plùnk medm. (ȕ)
posnema glas pri kapljanju, pri padcu v vodo: plunk, plunk, kaplja od stropa; plunk, je reklo, ko je padel kamen v vodo
SSKJ²
plúnka -e ž (ȗ)
knjiž. glasbilo s strunami, na katero se brenka: igrati na plunko
SSKJ²
plúnkar -ja m (ȗ)
knjiž. kdor igra na plunko: učil ga je stari plunkar
SSKJ²
plúnkati -am nedov. (ȗ)
nav. ekspr. dajati kratke, zamolkle glasove ob premikanju tekočine: v steklenici je plunkalo vino / voda plunka ob breg / kaplje plunkajo s strehe padajo
SSKJ²
plúnkniti -em dov. (ú ȗ)
nav. ekspr. dati kratek, zamolkel glas ob premikanju tekočine: v sodu je komaj slišno plunknilo / nekaj je plunknilo v vodo padlo
SSKJ²
plurál in plúral -ála m (ȃ; ȗ ȃ)
jezikosl. slovnično število, ki zaznamuje več kot dve, v nekaterih jezikih pa dve ali več stvari; množina: sklanjati v pluralu; akuzativ plurala
SSKJ²
plurálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na plural: pluralne končnice
♦ pravn. pluralna volilna pravica nekdaj dejstvo, da ima en volivec več glasov
SSKJ²
plurále tántum plurále tántuma m, im., tož. mn. tudi plurália tántum s (ȃ, ȃ; ā, ȃ)
jezikosl. množinski samostalnik:
SSKJ²
pluralístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na pluralizem: pluralistična stališča; nazorsko pluralistična družba / pluralistična ureditev družbe
SSKJ²
pluralizácija -e ž (á)
povzročanje, omogočanje obstoja več enakovrednih, enako pomembnih sestavin: politična pluralizacija; pluralizacija medijev; demokratizacija in pluralizacija / pluralizacija virov financiranja
SSKJ²
pluralízem -zma m (ī)
1. knjiž. obstajanje več enakovrednih, enako pomembnih sestavin; mnogovrstnost, raznovrstnost: kulturni, politični pluralizem; uveljavljanje pluralizma mnenj, stališč / pluralizem strank številnost
2. filoz. filozofska smer, ki trdi, da izhaja svet iz več enakovrednih, samostojnih in neodvisnih počel: zagovarjati pluralizem
♦ pravn. pluralizem kazenskih sankcij več vrst kazenskih sankcij
SSKJ²
pluralizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
povzročati, omogočati obstoj več enakovrednih, enako pomembnih sestavin: pluralizirati kulturo, medijski prostor / pluralizirati družbo, življenje
    pluralizíran -a -o:
    pluraliziran časnik / življenje v plurariziranem svetu
SSKJ²
plurálnost -i ž (ȃ)
knjiž. številnost: pluralnost naroda, organizacij / pluralnost interesov mnogovrstnost, raznovrstnost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pluri... ali plúri... prvi del zloženk (ȗ)
knjiž. nanašajoč se na večje, veliko število: plurinacionalen, pluriverbizacija
SSKJ²
plús1 -a m (ȗ)
1. mat. znak za prištevanje: plus in minus / znak plus / pazi na pluse
// pozitivni predznak: postavi plus pred pet / predznak plus / neskl. minus pomnoženo s plus je minus
● profesor je delil pluse je zapisoval pluse kot pozitivne ocene
2. pog. pozitivna, dobra stran: velik plus je, da je soba sončna; pretehtati je treba vse pluse in minuse te pogodbe / v plus mu moramo šteti, da upošteva razmere v dobro
3. pog. presežek, dobiček: država ima v plačilni bilanci plus
SSKJ²
plús2 -- kot prilastek (ȗ)
1. mat. izraža, da je število večje od nič: plus pet [+5]
2. ki je na (merilni) lestvici nad ničlo: včeraj je bila temperatura plus pet, danes je pa minus tri
● v zemljepisu je dobil plus štiri, štiri plus oceno, ki je bližje prav dobremu kot odličnemu
♦ fiz. očala z dioptrijo plus dve ki označuje daljnovidnost
SSKJ²
plús3 prisl. (ȗ)
mat. izraža prištevanje; in: tri plus dve je pet [3 + 2 = 5]; a plus n
● pog. liter vina stane pet evrov plus steklenica povečano za toliko, kolikor stane steklenica; pog. igra je bila burka plus balet in zraven
SSKJ²
plúskvamperfékt -a m (ȗ-ẹ̑)
jezikosl. predpretekli čas: izražanje v pluskvamperfektu
SSKJ²
plúta -e ž (ú)
skorja hrasta plutovca kot surovina za različne izdelke: pridobivati pluto / podplati iz plute; zamašek iz plute
♦ bot. zunanji, mrtvi del skorje
SSKJ²
plutáča -e ž (á)
knjiž. plovka: označiti nevarna mesta s plutačami; svetilne plutače
SSKJ²
plútast -a -o prid. (ú)
plutovinast: plutasti izdelki
SSKJ²
plútec -tca m (ȗ)
bot. hrast plutovec:
SSKJ²
plúten -tna -o (ȗ)
pridevnik od pluta: plutno tkivo
SSKJ²
plúti plôvem in plújem nedov., tudi plovíte (ú ó, ú)
1. premikati se po vodi: po morju plovejo čolni, jadrnice, ladje; pluti k bregu, čez ocean, v pristan / pluti proti toku, z vetrom; pluti z razpetimi jadri / pluti okoli sveta, na odprto morje
2. nav. ekspr. počasi, mirno se premikati po zraku: po nebu plovejo oblaki; sonce plove nad oblaki / ptice so plule na jug letele; pren. z vetrom plovejo njegove misli
3. ekspr. širiti se, razširjati se: iz gozda plove mir; vesele melodije so plule pod nebo; oster zrak plove po dolini
● ladja plove pod slovensko zastavo je vpisana v slovenski ladijski vpisnik; knjiž., ekspr. nemirna kri mu je plula po žilah plala; ekspr. pluti s polnimi jadri proti cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati; ekspr. s strahom jo je opazoval, kam plove kam usmerja svoje življenje
♦ navt. pluti po kurzu
    plovèč -éča -e in plujóč -a -e:
    ploveč proti jugu, so se bližali kopnemu; ploveče ladje
SSKJ²
plútje -a s (ú)
glagolnik od pluti: plutje ladje; plutje po oceanu
SSKJ²
plutokracíja -e ž (ȋ)
polit. manjša skupina zelo bogatih ljudi, ki ima posredno ali neposredno velik vpliv na državno politiko: moč, vlada plutokracije
// politična ureditev z vladavino take skupine ljudi: odpraviti plutokracijo
SSKJ²
plutokrát -a m (ȃ)
polit. pripadnik plutokracije: izkoriščevalski cilji plutokratov
SSKJ²
plutónij -a m (ọ́)
kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina srebrno bele barve, element Pu: proizvodnja plutonija
SSKJ²
plutónijev -a -o (ọ́)
pridevnik od plutonij: plutonijeva bomba
SSKJ²
plutónski -a -o prid. (ọ̑)
petr. nanašajoč se na delovanje magme pod zemeljsko površino: plutonski pojavi / plutonska kamnina globočnina
SSKJ²
plútov -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na pluto: plutova skorja / plutov zamašek plutovinast
SSKJ²
plútovec -vca m (ú)
bot., navadno v zvezi hrast plutovec hrast z usnjatimi zimzelenimi listi, ki daje pluto, Quercus suber: gozdovi hrasta plutovca; skorja hrasta plutovca
SSKJ²
plutovína -e ž (í)
skorja hrasta plutovca kot surovina za različne izdelke: izolirati s plutovino / zamaški iz plutovine
♦ bot. zunanji, mrtvi del skorje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
plutovínast -a -o prid. (í)
ki je iz plutovine: plutovinasti podplati; zapreti steklenico s plutovinastim zamaškom
SSKJ²
pluviál -a m (ȃ)
rel. plašču podobno liturgično oblačilo katoliških duhovnikov: obleči pluvial
SSKJ²
plúžen -žna -o prid. (ȗ)
1. nanašajoč se na plug: plužna glava; plužna ročica / plužna kolca / plužno obdelovanje polja
2. v zvezi plužna enota organizacijska enota za odstranjevanje snega s snežnim plugom: na ceste so poslali vse razpoložljive plužne enote in posipalnike
// območje odstranjevanja snega s snežnim plugom: mesto je razdeljeno na dvanajst plužnih enot
♦ šport. plužni lok lik, pri katerem smučar med poševnim smukom s pluženjem zavije od brega; plužni zavoj zavoj, pri katerem imajo smuči obliko pluga
SSKJ²
plúženje -a s (ū)
glagolnik od plužiti: pluženje in posipanje cest / na tečaju so se smučarji seznanili tudi s pluženjem
SSKJ²
plúžiti -im nedov. (ú ȗ)
1. s (snežnim) plugom odstranjevati sneg: vozila so začela plužiti cesto že ponoči / plužiti sneg
2. nar. naravnavati plug pri oranju: po strmih njivah so težko plužili; nekaj časa sem gonil, nekaj časa pa plužil
3. šport. delati plug: učiti se plužiti / počasi so plužili po strmini
    plúžen -a -o:
    plužena cesta
SSKJ²
plúžna -e ž (ȗ)
nav. mn. priprava z dvema kolesoma, na katero se pripne plug pri oranju: odrivati, potiskati plužne; voli hodijo pred plužno / držati (za) plužne naravnavati jih pri oranju
SSKJ²
plúžnica -e ž (ȗ)
1. oje pri plužnah: popraviti plužnico
2. nar. vzhodno ročica pri plugu: držati za plužnici
SSKJ²
plzenski -a -o [pə̀lzənski] prid. (ə̀)
navadno v zvezi plzensko pivo svetlo pivo, izdelano v Plznu: rad je pil plzensko pivo
SSKJ²
pnevmátičen -čna -o prid. (á)
teh. ki deluje na osnovi stisnjenega zraka: pnevmatični sveder; pnevmatična stiskalnica / pnevmatični pogon
♦ ptt pnevmatična pošta cevna pošta; strojn. pnevmatični transport transport sipkega materiala po ceveh s stisnjenim zrakom; pnevmatično kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča pod silo stisnjenega zraka; zool. pnevmatična kost votla kost
SSKJ²
pnevmátika -e ž (á)
plašč in zračnica za na kolo vozila kot samostojna elementa ali v enem delu: pnevmatika poči, se predre; napolniti, namestiti pnevmatiko; prazna pnevmatika / avtomobilska, letalska pnevmatika
♦ avt. balonska pnevmatika z nizkim notranjim tlakom
// (avtomobilski) plašč, guma: kupiti nove pnevmatike; izrabljena pnevmatika / na ovinku so zapele pnevmatike / letna, zimska pnevmatika
SSKJ²
pnevmátski -a -o prid. (ȃ)
teh. pnevmatičen: pnevmatske naprave
SSKJ²
pnevmográf -a m (ȃ)
med. aparat, ki grafično prikazuje dihalne gibe: rentgenski aparat in pnevmograf
SSKJ²
pnevmokók -a m (ọ̑)
med. kok, ki povzroča zlasti pljučnico: uničiti pnevmokoke
SSKJ²
pnevmologíja -e ž (ȋ)
med. veda o pljučih in pljučnih boleznih:
SSKJ²
pnevmoníja -e ž (ȋ)
med. pljučnica: zdraviti pnevmonijo
SSKJ²
pnevmotóraks -a m (ọ̑)
med. nabiranje zraka v poprsnični votlini: zaradi poškodbe je prišlo do pnevmotoraksa / spontani, umetni pnevmotoraks; pnevmotoraks zaradi poškodbe
// dovajanje zraka v to votlino: pnevmotoraks je uspel; cevke za pnevmotoraks
SSKJ²
pò1 in po prisl. (ȍ)
izraža porazdeljevanje enakega števila, količine česa na vsako od imenovanih oseb, stvari, pojmov: v sobah prenočuje po pet ljudi; v klopi sedijo po trije učenci; fanta imata po dvoje hlač / v sobi jih spi po pet / okrepljen: na vsakega našega sta navalila po dva sovražnika; vsak od otrok je dobil po eno darilo; vsaka skupina ima po enega vodnika; vedno je obljubljal po dvema ali trem hkrati / obsojena sta bila na po deset let vsak na deset let / vzgojil je nageljne s po dvema cvetoma / od strehe visijo po meter dolge sveče; ni ga domov po cele dni, po ves teden; sprehaja se po ure in ure, po cele ure, po več ur; v mesto hodi (po) dvakrat na leto; (po) koliko litrov porabi avtomobil na sto kilometrov / korakajo po dva in dva; stopati v vrsti eden po eden drug za drugim
// izraža prodajno ceno: plačevati kilogram kruha po dva evra; pog. mleko je po evro po en evro / inštruira po petnajst evrov na uro / v prilastkovi rabi dajte mi tiste češnje po pet evrov kilogram
SSKJ²
po2 predl.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pó- (ọ̑)
1. za izražanje premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja: iti, poslati po zdravnika; po kaj si prišel; povabili so ga, zdaj pa ni nikogar ponj; skoči v lekarno po zdravila / seči v žep po denar; pisati tovarni po navodila / zastar. šla je k studencu po vode po vodo
2. s svojilnim zaimkom ali pridevnikom za izražanje hotenja, volje, ki (naj) usmerja, vodi ravnanje: pri naši hiši bi bilo vse drugače, če bi šlo po moje; pa naj bo po njegovo, če že tako hoče; vsakdo ravna po svoje; hišo so uredili po Janezovo
3. s pridevnikom srednjega spola ali pridevniškim prislovom za izražanje načina, kako dejanje poteka: po božje častiti; po bratovsko deliti; tuliti po volčje; živeti (po) beraško; skrbeti za koga (po) očetovsko / govori (po) nemško, zastar. po nemški
II. z mestnikom
1. za izražanje neurejenega premikanja ali stanja
a) na enotni površini: hoditi po gozdu; sprehajati se po mestu, parku / potovati križem po svetu / po obeh straneh poti so njive / hoditi po dežju / premetavati se po postelji / po tleh razmetani listki; pege po obrazu / iskati, brskati po slovarju
b) na površini, ki jo oblikuje množica posameznih predmetov: sneg leži po gorah; kmetije so raztresene po gričih; hoditi po hribih; posedati po krčmah / prsti hitijo po tipkah / ptice skačejo po vejah / listje rumeni po drevju; skriva se po grmovju / oziral se je po poslušalcih / polemika po časopisih
2. za izražanje usmerjenega premikanja na površini česa podolžnega: stopati po cesti; potok teče po dolini; obleka se trga po šivih; plezati po vrvi / knjiž. kri polje po žilah; voda curlja po žlebu / povzpeti se v peto nadstropje po stopnicah / gladiti psa po dlaki / po poti jesti med potjo
3. za izražanje premikanja, usmerjenosti na površino predmeta: od obupa se je tolkel po glavi; udariti psa po gobcu / razbijati po vratih
// za izražanje premikanja k čemu s sovražnim namenom: vsi so planili po njem; tolči po nasprotniku
4. za izražanje premikanja
a) z namenom, da se kaj pridobi, obdrži: seči po knjigi; pes hlastne po muhi; ekspr. gostje so kar planili po jedeh
b) z določenim namenom sploh: iti v mesto po opravkih; mladi hodijo z doma po zaslužku / šel je ven po nakupih nakupovat
5. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti k predmetu
a) ki naj se spozna, zazna: pogledati po vremenu; povprašati po zdravju, znancu; vprašal ga je po imenu / zastar. debata po tem vprašanju o
b) ki je cilj čustvovanja, volje: hrepeneti, ekspr. koprneti po čem / potreba po jedi; želja po popolnosti; pohlep po denarju / psu se cedijo sline po klobasi
c) ki je vir, izhodišče čustvovanja: žalovati po kom; hudo mu je po materi
6. za izražanje časa, trenutka, ki mu sledi dogajanje: po petih letih ga prvič vidim; po treh tednih se vrnem / po deseti (uri) pridi v pisarno; po kosilu počiva; po maturi se bo vpisal na univerzo; prva leta po osvoboditvi; kmalu po polnoči / pri štetju let leta deset po našem štetju / neprav. pred in po uporabi pred uporabo in po njej
// za izražanje (časovnega) zaporedja: ajda se seje po pšenici / po Vrhniki pride Logatec za Vrhniko
// ekspr., v zvezi z biti za izražanje prenehanja, izginitve: sneg kar vidno jemlje, kmalu bo po njem; je že po dežju nehalo je deževati
// zastar. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja; ob: shajali so se po zimskih večerih
7. za izražanje merila, vodila
a) pri določanju, opredeljevanju: spoznati koga po glasu, hoji; podoben, različen po značaju; večji po postavi; prvi po moči; postaviti se v vrsto po velikosti / mehanik po poklicu; po rodu Hrvat; sorodstvo po stricu / njegov brat, Peter po imenu ki mu je ime
b) pri usklajanju, prilagajanju: oblačiti se po modi; čevlji so narejeni po nogi; ladjo so imenovali po glavnem mestu; delati po načrtu; ravnati po zakonu / pomagati po svojih močeh / ekspr. delati po stari navadi / nagrajevanje po delu; publ. po svojem položaju je član odbora
// za izražanje merila, vzora pri posnemanju, poustvarjanju: slikati po naravi; scenarij je narejen po romanu / zgledovati se po drugih / igrati, peti po notah
8. za izražanje sredstva, posrednika: poslati po pošti, železnici; sporočiti po kurirju / publ. nadzorovati po svojih organih
// star. za izražanje povzročitelja; od: po hudournikih razrita pot; zavzetje Carigrada po Turkih / povezani smo po skupnih doživljajih s skupnimi doživljaji; po človeških rokah narejeni kipi s človeškimi rokami
9. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: to se je zgodilo po tvoji krivdi / po fižolu ga boli želodec; po sadju ga napenja / mož je znan po grobosti; sloveti po lepoti
10. za izražanje vira, izvora
a) pri zaznavanju s čutili: čebelnjak diši po medu in vosku; okus po ananasu, čokoladi; smrdeti po žganju
b) pri prevzemanju z dedovanjem, nasledstvom: dobiva pokojnino po možu / vdova po profesorju / po očetu ima oči, po materi lase
11. za izražanje načina, kako dejanje poteka: hoditi po prstih; plaziti se po trebuhu / po grobem obdelati; obsoditi po krivem; po pravici razsoditi; ekspr. jeziti se po nepotrebnem
12. za izražanje mere: jemati zdravilo po kapljicah; plačevati po kosu; prodajati zemljišče po parcelah; piti po požirkih
// za izražanje delitve, razdeljevanja: razdeliti po enakih delih / publ. plačati za večerjo sto evrov po osebi na osebo
13. za izražanje cene: prodajati po nizki ceni; jajca so bila na trgu po dinarju; po čem je vino
● ekspr. (nedolžna) kri vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjene(ga) je treba maščevati; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; zastar. prvi po cesarju za cesarjem; Janez Kocmur, po domače Maček izraža (hišno, osebno) ime v rabi domačinov; to mu ni po duši mu ni všeč; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; pog. po privatni liniji privatno, ne službeno; star. iti po plemenu goniti se; pariti se; ekspr. malo po malo sneži pomalo; po mojem to ni prav po mojem mnenju; pog. že kar dobro govori po naše v jeziku, ki je tu v rabi; nar. vzhodno reč po našem pomeni besedo v našem narečju; prišel sem po slovo se poslovit
♦ šport. zmagati po točkah premagati nasprotnika samo zaradi višjega števila dobljenih točk; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila; prim. podolgem, pomalem, ponavadi, posili, posredi, postrani, povečini ipd.
SSKJ²
po... ali pò... predpona (ȍ)
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) usmerjenosti dejanja na kaj, po čem: pobrizgati, pokriti, pomazati
b) načina premikanja ali premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: podrsavati, pojezditi / popotovati
c) obrabe, porabe česa: poglodati, pomleti, ponositi
č) manjšanja, nepopolnosti dejanja: pobrusiti
d) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: pobledeti, porumeneti / poblediti / poameričaniti, počlovečiti
e) časovne omejenosti dejanja: pobrcati, pobroditi / poležati, posedeti
f) časovnega zaporedja: pobesiti, poloviti
g) same dovršnosti: poapniti, pobrisati, počastiti / pokositi, poorati
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: poapnenje, pokritje
3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: pobinkošten, pocesten, poimenski, pokostnica
SSKJ²
poagitírati -am dov. (ȋ)
s krajšim agitiranjem poskusiti doseči kaj: poagitirati za nove člane / poagitirati za kandidata
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poameričániti -im dov. (á ȃ)
prilagoditi ameriškemu načinu življenja in mišljenja: poameričaniti priseljence; otroci so se že poameričanili / poameričaniti ime
// narediti kaj ameriškemu podobno po načinu življenja in mišljenja: uspeh so dosegli predvsem zato, ker so povsem poameričanili svojo predvolilno kampanjo
SSKJ²
poamerikániti -im dov. (á ȃ)
poameričaniti: kmalu so se vsi poamerikanili; nekateri neameriški voditelji želijo poamerikaniti svoj narod / poamerikaniti svoje mišljenje
SSKJ²
poamerikanizírati -am dov. (ȋ)
poameričaniti: izvirnik so za ameriško priredbo precej poamerikanizirali / nekatere praznike so že povsem poamerikanizirali
SSKJ²
poangléžiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
prilagoditi angleškemu načinu življenja in mišljenja: poangležiti svoje navade; novi naseljenci so se hitro poangležili / poangležiti ime
    poangléžen -a -o:
    vladajoča plast je bila poangležena
SSKJ²
poánta -e ž (ȃ)
knjiž. določena vsebina v (umetniškem) delu, ki naj naredi vtis, učinek: zgodba je brez poante; ilustracije z izpovedno poanto; filozofska, socialna poanta filma, romana; pesmi z izrazito poanto proti nasilju / skrbno domišljene poante in efekti poudarki
SSKJ²
poantilizem ipd. gl. pointilizem ipd.
SSKJ²
poantíranje -a s (ȋ)
glagolnik od poantirati: patetično poantiranje posameznih besed / poantiranje načel
SSKJ²
poantírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. poudariti, naglasiti: poantirati posamezne besede / problema niso poantirali
    poantíran -a -o:
    poantirane besede; prvo dejanje s poantiranim lirskim zaključkom
SSKJ²
poapnélost -i ž (ẹ́)
stanje poapnelega: poapnelost žil
SSKJ²
poapnênje -a s (é)
glagolnik od poapneti: preprečiti poapnenje / poapnenje žil
SSKJ²
poapnéti -ím dov. (ẹ́ í)
prepojiti se s kalcijevim karbonatom: žile so mu poapnele
    poapnèl in poapnél -éla -o:
    poapnele žile
SSKJ²
poapnítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od poapneti: poapnitev žil
SSKJ²
poapníti -ím in poápniti -im dov., poápnil (ī í; ā ȃ)
dodati apno, apnene snovi: pognojiti in poapniti travnik, zemljo
    poapnjèn -êna -o in poápnjen -a -o:
    poapnjena zemlja
    ●     okna so bila po beljenju poapnjena umazana od apna
SSKJ²
pób -a m, im. mn. póbje in póbi (ọ̑)
pog. fant: lep, postaven pob / je še pob / pobje igrajo nogomet / ima dva poba sina / to je njen pob
SSKJ²
póba -a m (ọ̑)
pog. fant: mlad, postaven poba / je še poba / v razredu je več pobov kot deklet; petnajstleten poba / kot nagovor kam pa tako naglo, poba / njegov poba je že na univerzi sin / mojster je poslal poba vajenca
SSKJ²
pobábiti se -im se dov. (á ȃ)
slabš. dobiti nekatere ženske lastnosti: med samimi ženskami se je čisto pobabil
SSKJ²
pobáhati se -am se in pobaháti se -ám se dov. (á; á ȃ)
čez mero se pohvaliti: rad se pobaha; pobahati se z uspehi
// postaviti se: večkrat se pobaha z njo pred prijatelji
SSKJ²
pobakríti -ím dov., pobákril; pobakrèn (ī i)
metal. prekriti kovino s tanko plastjo bakra:
SSKJ²
pobalín -a m (ȋ)
ekspr. razposajen, objesten nedorasel fant: pobalini so mu obrali češnje; mestni pobalini / kot nagovor zakaj se smejete, pobalini neumni
SSKJ²
pobalínček -čka m (ȋ)
manjšalnica od pobalin: pobalinčka sta skrila kolo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pobalíniti -im nedov. (í ȋ)
ekspr. razposajeno, objestno ravnati, se vesti: nehaj že pobaliniti
SSKJ²
pobalínka -e ž (ȋ)
razposajeno, objestno nedoraslo dekle: pobalini in pobalinke
SSKJ²
pobalínski -a -o prid. (ȋ)
ekspr. razposajen, objesten: pobalinske burke; pobalinsko vedenje
    pobalínsko prisl.:
    pobalinsko se obnašati; sam.: nekaj pobalinskega je bilo v njem
SSKJ²
pobalínstvo -a s (ȋ)
ekspr. razposajeno, objestno dejanje ali ravnanje: fantje so počenjali najrazličnejša pobalinstva; kar si storil, je pravo pobalinstvo
SSKJ²
pobarábiti se -im se dov. (á ȃ)
slabš. postati ničvreden, malovreden človek: v tej družbi se je popolnoma pobarabil
SSKJ²
pobárati -am dov. (ȃ)
star. vprašati, povprašati: kar njo pobaraj, pa boš izvedel; pobaral ga je, kaj se je zgodilo / nihče ni pobaral zanjo
SSKJ²
pobarbáriti se -im se dov. (á ȃ)
1. za stare Grke in Rimljane prilagoditi se barbarskemu načinu življenja in mišljenja: nekateri Grki so se pobarbarili
2. slabš. postati nekulturen človek, surovež: očital jim je, da so se pobarbarili
SSKJ²
pobaróniti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
dati, podeliti baronski naslov: cesar ga je pobaronil
SSKJ²
pobárvanka -e ž (ȃ)
knjiga, navadno otroška, z risbami, namenjenimi za barvanje: izdati pobarvanko; kupiti otroku pobarvanko / barvati pobarvanko
SSKJ²
pobárvanost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost pobarvanega: pobarvanost poda / pokrajinska pobarvanost Vorančevih del
SSKJ²
pobárvati -am dov. (ȃ)
prepojiti, pokriti z barvo: pobarvati steno; pobarvati vrata z belo barvo; rdeče pobarvati ozadje / pobarvati si lase / narisati in pobarvati avtomobil / ekspr. oster zrak mu je pobarval lica pordečil
// navadno s prislovom dati čemu določene lastnosti, značilnosti: narečno pobarvati jezik / liberalno pobarvati trditve
    pobárvan -a -o:
    lirsko pobarvan prizor; črno pobarvane figure; revolucionarno pobarvana poezija
SSKJ²
pobásati -bášem tudi -básam dov., tudi pobasájte; tudi pobasála (á ȃ) pog., ekspr.
1. dati, stlačiti: pobasati cunje v vrečo
2. pobrati, vzeti: pobasala je knjige in odšla / polovico dobička pobaše on / razgrajača je pobasal policist odgnal
● pog., ekspr. potico so mimogrede pobasali pojedli
SSKJ²
pobáviti se -im se dov. (á ȃ)
knjiž. krajši čas se ukvarjati s čim: popoldne se je pobavil s svojim konjičkom / zdelo se mu je vredno pobaviti se s tem vprašanjem
SSKJ²
póbček -čka m (ọ̑)
pog. fantek, fantič: pobčki so se igrali na obali / koliko pa je star vaš pobček sin
SSKJ²
pobêbiti se -im se tudi pobébiti se -im se dov. (é ȇ; ẹ́ ẹ̑)
ekspr. postati omejen, nespameten, neumen: na starost se je pobebil
SSKJ²
póbec -bca m (ọ̑)
pog. fant, deček1: pobci so razbili okno; kuštrav pobec / bil je še pobec, ko je moral že delati / svoja dva pobca komaj kroti sinova
SSKJ²
pobedastéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. postati omejen, nespameten, neumen: postaral se je in pobedastel
SSKJ²
pobég1 -a m (ẹ̑)
zastar. kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo; begunec: pobegi so ropali in ubijali
SSKJ²
pobèg2 in pobég -éga m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
glagolnik od pobegniti: pripravljali so pobeg iz taborišča; skriven, uspel pobeg; poskus pobega; načrt za pobeg / zanj je bil nujen pobeg iz hrupa
● skupina kolesarjev se je odločila za pobeg je pospešila vožnjo
SSKJ²
pobégel -gla -o [pobegəu̯] prid. (ẹ́)
ki je pobegnil: pobegle taboriščnike so kmalu ujeli / njen pobegli mož je pisal; pren., ekspr. pobeglo otroštvo; sam.: stekel je za pobeglim in ga dohitel
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pobégniti -em dov., tudi pobegníte; tudi pobegníla (ẹ́ ẹ̑)
1. z begom zapustiti kraj (trenutnega) bivanja: nekaj jih je pobegnilo, druge so ujeli; pobegniti iz taborišča / pes mu je pobegnil ušel; pobegniti iz boja, od vojakov dezertirati
2. ekspr. hitro, nepričakovano oditi: ko je vstopil on, je pobegnila iz sobe; pobegniti od doma; pren. mladost je pobegnila
3. ekspr., z dajalnikom umakniti se pred čim, izmakniti se čemu: dolžnosti ne smeš pobegniti; pobegniti hrupu, šumu
● kazen mu ne pobegne mu ne uide; prvi trije tekmovalci so pobegnili šele v zadnjem krogu pospešili tek; pobegnila je od moža odšla je od njega, zapustila ga je
SSKJ²
pobeléti -ím dov., pobéli (ẹ́ í)
postati bel, svetel: ušesa so mu od mraza pobelela
SSKJ²
pobelína -e ž (í)
alp. tanka plast (novega) snega: po strminah leži pobelina
SSKJ²
pobelíti1 in pobéliti -im dov. (ī ẹ́)
1. pokriti (stene) z beležem ali z belilom: pobeliti hišo, sobo; svetlo pobeliti; pren. sneg je pobelil hribe
2. narediti kaj bolj belo ali razbarvati; obeliti1: sonce pobeli platno / platinasto pobeliti lase
● ekspr. cenzura je pobelila del poročila izločila del že stavljenega besedila, tako da je na njegovem mestu prazen prostor
    pobéljen -a -o:
    pobeljeni lasje; belo pobeljena soba
    ●     ekspr. ta človek je pobeljen grob se kaže boljšega, kot je
SSKJ²
pobelíti2 in pobéliti -im dov. (ī ẹ́)
z beljenjem, dodajanjem maščobe porabiti: pobeliti vso mast
SSKJ²
poberín -a m (ȋ)
etn. spremljevalec maškar, ki pobira darove, znan v Brkinih: poberin brez maske in s košaro
SSKJ²
poberúh -a m (ū)
zastar. september: poberuh in kozoprsk
SSKJ²
pobesedováti -újem tudi pobesédovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ̑)
knjiž. pogovoriti se: po večerji sta še pobesedovala; malo je pobesedoval z njo o otrocih
SSKJ²
pobésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. drugega za drugim obesiti: nekaj so jih ustrelili, druge pa pobesili / hitro pobesiti okraske
2. premakniti tako, da je usmerjeno nižje, navzdol; povesiti: ko ga je prepoznal, je pobesil meč / pobesiti roke v naročje
// spraviti iz pokončnega položaja v smer proti tlom: žival je pobesila rep / pobesiti glavo / rože so pobesile cvete
● pobesiti oči, pogled povesiti oči, pogled
    pobésiti se 
    spremeniti navadni, naravni položaj v smeri navzdol, zlasti v enem delu: vrata so se pobesila / lica, usta so se mu pobesila
    ●     nos (se mu) je pobesil povesil
    pobéšen -a -o:
    pobešeni brki; pobešen klas
SSKJ²
pobesnélost -i ž (ẹ́)
stanje pobesnelega: v pobesnelosti ga je ubil
SSKJ²
pobesnéti -ím dov., pobêsni in pobésni (ẹ́ í)
postati besen: ko je to slišal, je pobesnel; skoraj pobesnel je od jeze / bik je pobesnel / ekspr. hudournik med deževjem pobesni
    pobesnèl in pobesnél -éla -o:
    ubiti pobesnelo žival; prisl.: pobesnelo kričati, razgrajati
SSKJ²
pobéšati -am nedov. (ẹ́)
premikati tako, da je usmerjeno nižje, navzdol; povešati: ko so ga prepoznali, so drug za drugim pobešali puške
● kokoš pobeša greben ima povešen greben zaradi bolezni; pobešati oči povešati oči
    pobéšati se 
    spreminjati navadni, naravni položaj v smeri navzdol, zlasti v enem delu: vrata se pobešajo / veje se pobešajo pod težo sadov
SSKJ²
pobezáti -ám [pobəzati] dov. (á ȃ)
1. na rahlo dregniti v kaj: s palico pobezati v ogenj
// pobrskati: pobezati po žerjavici; pren. pobezati po spominu
2. ekspr. vprašati, povprašati, navadno z določenim namenom: pobezati za gradbeno dovoljenje
SSKJ²
póbič -a m (ọ̑)
pog. fantek, fantič: gruča razposajenih pobičev / kot nagovor pobič, zakaj pa jokaš / rodil se jima je že drugi pobič sin
SSKJ²
pobijáč -a m (á)
knjiž. pobijalec: obsoditi pobijača; pobijač divjadi
SSKJ²
pobijálec -lca [pobijau̯ca] m (ȃ)
kdor pobija: pobijalec zveri / bil je znan kot pobijalec takih nazorov
SSKJ²
pobíjanje -a s (í)
glagolnik od pobijati: pobijanje divjadi; pobijanje in ropanje / pobijanje tuje propagande
SSKJ²
pobíjati -am nedov., stil. pobijála (í)
1. povzročati smrt, navadno živali: divji lovci so pobijali zaščitene živali; pobijati živali s kamni; živali v tesni kletki so se začele napadati in pobijati; ropati in pobijati
2. z udarci spravljati iz pokončnega položaja: ujetniki so se dvigali, a so jih vojaki pobijali na tla
3. prizadevati si zanikati, ovreči: pobijati dogme, predsodke; njihove trditve je pobijal z dokazi; ti dve stališči se pobijata / ekspr. take ideologe je treba pobijati
    pobíjati se 
    pri padcu, udarcu dobivati poškodbe, rane: pobijal se je na slabi poti
    ●     star. noč in dan se pobija za družino se trudi, si prizadeva
SSKJ²
pobingljávati -am nedov. (ȃ)
viseti in se pozibavati: cofi na čepicah so enakomerno pobingljavali / pobingljavati z nogami
SSKJ²
pòbínkošten -tna -o prid. (ȍ-ȋ)
v krščanstvu nanašajoč se na čas po binkoštih: sedma pobinkoštna nedelja / pobinkoštni čas
Število zadetkov: 97669